povprečnina

Socialni demokrati smo podprli predlagano novelo Zakona o izvrševanju proračunov RS za 2018 in 2019 (ZIPRS), ki jo je soglasno sprejela Vlada Republike Slovenije. Z njo med drugim zvišujemo povprečnino za občine, ki bi prihodnje leto znašala 573,5 evra, kar je največ doslej, določamo pa tudi višino letnega dodatka za upokojence. Zanj bomo prihodnje leto namenili 140 milijonov evrov, izplačali pa ga bomo v petih razredih.

V predlogu novele urejamo vsebine, ki jih moramo uveljaviti že v letošnjem letu, vplivajo pa na izvrševanje proračuna države in občinskih proračunov v letu 2019. Predlagana novela tako zvišuje povprečnino, ki bo prihodnje leto pripadla občinam. V skladu z dogovorom, ki ga je vlada dosegla z občinskimi združenji, bo znašala 573,5 evra, kar je največ doslej. Zaradi zvišanja povprečnine se bodo proračunski odhodki prihodnje leto povečali za 32,5 milijona evrov.

Predlagana novela določa tudi višino letnega dodatka za upokojence. Zanj bomo prihodnje leto namenili 140 milijonov evrov, kar je 18 milijonov evrov več, kot znaša nova ocena za letošnje leto.

Izplačan bo v petih razredih, in sicer:

– prejemnikom pokojnin v znesku do 470 evrov se letni dodatek izplača v višini 437 evrov;

– prejemnikom pokojnin v znesku od 470,01 evra do 570 evrov se letni dodatek izplača v višini 297 evrov;

– prejemnikom pokojnin v znesku od 570,01 evra do 670 evrov se letni dodatek izplača v višini 237 evrov;

– uživalcem pokojnin v znesku od 670,01 evra do 810 evrov se letni dodatek izplača v višini 187 evrov;

– uživalcem pokojnin v znesku, višjem od 810 evrov, se letni dodatek izplača v višini 127 evrov.

Skupaj se bodo z uveljavitvijo te novele odhodki povečali za:

− približno 6 milijonov evrov zaradi vzpostavitve novega proračunskega sklada;

− 1,75 milijona evrov zaradi povišanja dovoljenega števila zaposlitev;

− približno 32,5 milijona evrov zaradi zvišanja povprečnine;

− približno 7 milijonov evrov zaradi izredne uskladitve pokojnin in

− 18 milijonov evrov zaradi večjega letnega dodatka za upokojence v primerjavi z letom 2018.

S predlagano novelo ZIPRS Vlada RS omejuje tudi določene izdatke. Kljub ugodni gospodarski rasti je pri proračunskem načrtovanju namreč potrebna previdnost, saj se gospodarska aktivnost tako doma kot na mednarodnih trgih umirja. Hkrati Slovenijo zavezujejo tudi fiskalna pravila, predvsem pa ustavno načelo srednjeročne uravnoteženosti proračunov. Za ta namen so predvideni ukrepi na področju socialnega varstva in na področju plač.

Skupaj se bodo odhodki zmanjšali za:

− približno 16 milijonov evrov zaradi neusklajevanja transferjev posameznikom in gospodinjstvom;

− približno 5 milijonov evrov zaradineuskladitev mej dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino pravic iz javnih sredstev in

− 60 milijonov evrov za državni proračun (oziroma 100 milijonov evrov za sektor država) zaradi neizplačevanja redne delovne uspešnosti in povečanega obsega dela. Slednji ukrep je namenjen ustvarjanju fiskalnega prostora za razrešitev stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja.

Sestanek predstavnikov Ministrstva za finance, ministrstva za javno upravo in Združenj občin Slovenije je bil posvečen predvsem pregledu ocen finančnih učinkov posameznih ukrepov, ki naj bi učinkovali na stroške občin že v letošnjem letu. Pri posameznih ukrepih je bila pojasnjena metodologija, po kateri so bili finančni učinki posameznega ukrepa ocenjeni. O višini povprečnine za drugo polovico letošnjega leta po njihovih navedbah stališča niso bila zbližana. Kot je pojasnil predsednik Združenja mestnih občin Slovenije in podpredsednik Skupnosti občin Slovenije ter velenjski župan Bojan Kontič, se v bistvu niti niso dotaknili povprečnine.

Glede omenjene metodologije ukrepov je Kontič dejal, da so v občinah veliko večino teh izračunov zavrnili. “Vztrajamo, da v tem času niso bili sprejeti ukrepi, ki bi dali rezultate v drugem polletju in da je potrebno povprečnino ohraniti na 525 evrih,” je poudaril velenjski župan. Občine so namreč v januarskem dogovoru pristale na znižanje povprečnine, ki od 1. julija znaša okoli 500 evrov. A pogoj za to je bil, da vlada v prvem polletju pripravi ukrepe za znižanje stroškov občin za 22,8 milijona evrov. Toda pripravljeni ukrepi po ocenah vlade prinašajo nekaj več kot devet milijonov evrov prihrankov, čemur po vladnem predlogu ustreza tudi korigirana višina povprečnine, ki naj bi za drugo polletje znašala 514,22 milijona evrov.

Predlog v skladu s tem spremenjenega zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 bo DZ obravnaval na julijski seji, ki se začne v četrtek, še pred tem, in sicer v četrtek zjutraj, naj bi se na to temo sestal tudi matični parlamentarni odbor. Do takrat se bo, kot je dejal Kontič, vlada odločila glede višine povprečnine. “V tem trenutku ne vemo, kaj bo vlada predlagala. Osebno pričakujem, da bodo še nekoliko dvignili svoj prvotni predlog, vendar to ni in ne bo v soglasju z interesnimi združenji lokalnih skupnosti v Sloveniji,” je dejal Kontič.

Po njegovih pojasnilih so na srečanju ocenili, da pred sprejemom tega zakona v DZ “niti nima več smisla, da se sestajamo”. “Mi prihranke zavračamo, ocenjujemo, da niso pravi, še vedno predlagamo, da ohranimo povprečnino na 525 evrih, nato pa konec leta analiziramo prihranke in se potem dogovorimo za poračun. Verjetno to za vlado v tem trenutku še ni sprejemljivo, morda se bodo premislili do obravnave zakona v državnem zboru,” je pojasnil Kontič. Če vlada ne bo spremenila stališča, bodo po njegovih napovedih svoj interes poskušali uveljaviti preko poslancev, ki bi k zakonskem predlogu vložili dopolnilo in povprečnino ohranili na 525 evrih.