Prispevki
Socialni demokrati na Ptuju: Rešitve morajo biti rezultat sodelovanja
Delovnega obiska Socialnih demokratov na Ptuju, ki ga je gostila županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek, so se udeležili predsednica SD in ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han, minister Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko dr. Aleksander Jevšek, poslanec Evropskega parlamenta Matjaž Nemec ter poslanca Jani Prednik in Damijan Zrim.
Tanja Fajon na Ptuju: Čas je za nov začetek. Čas je za spremembe.
Tanja Fajon je v sklopu turneje Slišimo vas po slovenskih mestih in krajih obiskala Ptuj, kjer se je z ekipo posvetila razvojnim vprašanjem, osrednji dogodek obiska pa je bil pogovor z občankami in občani o njihovih pričakovanjih, skrbeh, vprašanjih in predlogih.
Predkongresna debata na Ptuju, kjer je socialna demokracija vse bolj doma
Predkongresna turneja Socialnih demokratov se je nadaljevala na Ptuju, kjer je pogovor potekal v polni dvorani Dominikanskega samostana. V najstarejšem slovenskem mestu smo se pogovarjali o prihodnosti ter izpostavili izzive digitalizacije, da se s tehnologijami spet povežemo v skupnost.
Zbor članic in članov Socialnih demokratov iz Spodnjega Podravja je pozdravila Nuška Gajšek, županja ptujske mestne občine: “Pozdravljeni na Ptuju, mestu, kjer je socialna demokracija vse bolj doma.” Svoj pozdrav je namenila vsem, ki “isto mislimo, a je med nami tudi širina in kritičnost, s katerimi mesta, državo in svet spreminjamo na bolje.”
“Socialna demokracija je ena najlepših idej v človeški zgodovini,” je uvodoma poudaril predsednik SD mag. Dejan Židan. Svet se spreminja hitreje kot kadarkoli, je nadaljeval Židan, zato se moramo naučiti upravljati spremembe, da na ta način uresničimo svoje cilje za boljšo družbo. Zato je potrebna nadgradnja programa SD, ki jo po Židanovih besedah sestavljajo trije paketi: socialni, razvojni in zeleni paket.
Po uvodni napovedi ključnih izzivov in rešitev je Židan napovedal, da socialna demokracija hoče z novimi cilji družbo povezati in organizirati pred novimi izzivi. “Hočem, da Socialni demokrati nagovorimo nove teme in jih postavimo v središče politične pozornosti. Da zgradimo novo zaupanje za prihodnost!”
Glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič je pred kongresom, ki bo na novo opredelil tudi organizacijo stranke, spomnil na pomen organizirane, na članstvu utemeljene politične stranke v današnjem času: “Demokracija mora živeti 365 dni na leto, 7 dni na teden, 24 ur na dan.” Izpostavil je dva izziva: kako se organizirati ter kako motivirati, aktivirati in vključevati ljudi. Zato je s članstvom predebatiral ključne organizacijske spremembe, predvidene s prenovo statuta, ki bolje vključujejo članstvo, povezujejo stranko s sindikati in nevladnih organizacij.
V panelu, ki ga je povezovala Neva Grašič, so sodelovali minister za kulturo mag. Zoran Poznič, državni sekretar na šolskem ministrstvu dr. Jernej Štromajer in Gorazd Prah, svetovalec naše poslanske skupine in načrtovalec političnih inovacij. Minister Poznič je v uvodu v pogovor poudaril pomen digitalizacije kot orodja, ki nam omogoča, da velike spremembe upravljamo na mehak, človeku prijazen način: “Tehnologije so nas v veliki meri odtujile in razbile skupnost, naše socialno tkivo. Sedaj je priložnost, da se s temi tehnologijami spet povežemo. Da se združimo.” Pri tem Poznič poudarja humanizacijo tehnologije, torej počlovečenje principov, po katerih deluje in je upravljana družba.
V nadaljevanju je Gorazd Prah poudaril opozorilo, povzeto po članku iz Harvard Business Reviewa, da če želiš uspešno upravljati spremembe, moraš odločno komunicirati tisto, kar se zanesljivo ne bo spremenilo. “Zato mora socialna demokracija negovati svoj ‘zakaj?’, torej da bo v tej družbi vsakemu človeku dobro.”
Nadalje je v pogovoru državni sekretar dr. Jernej Štromajer je izpostavil, da se spremembe dogajajo hitreje, kot se je družba sposobna nanje prilagoditi. Pri tem je opisal nekaj trendov, kot je souporaba, ki omogočajo ne le bolj trajnosten način zadovoljevanja potreb, ampak tudi bolj pravičen in solidaren: “Te spremembe so lahko priložnost, da družbo izboljšamo.” Omenil je rekordna vlaganja v znanost in razvoj, hkrati pa organizacijske spremembe inovacijskega okolja: “Pripravljamo novo zakonodajo, da bomo lahko dali nov zagon znanosti in raziskavam. Slovenijo hočemo razvijati kot razvojni in inovacijski hub.” Spomnil je, da so vse velike inovacije in nove tehnologije, od pametnega telefona, zaslonov na dotik ali GPS, produkt javnih vlaganj, zato je za prihodnjo prodornost slovenskega gospodarstva in družbe odločilno, kakšno pozornost bomo namenili raziskavam in razvoju.
Naslednji predkongresni zbor socialne demokracije bo v petek, 4. oktobra 2019, ob 18. uri v Pokrajinskem muzeju Celje.
Židan: Socialna demokracija se ponovno vztrajno krepi v mestih
Predsednik SD Dejan Židan je zadovoljen, da se Socialna demokracija znova vztrajno vrača v mesta. “Če smo pred volitvami 2014 imeli samo enega župana v mestnih občinah, imamo zdaj županjo in župane v štirih, pa tudi v Slovenj Gradcu je zmagal kandidat, ki smo ga podprli v SD,” je ob zmagoslavni županji Nuški Gajšek na Ptuju poudaril Židan.
“Takšen trend želimo v SD uveljavljati tudi vnaprej. Kandidati SD so se držali usmeritve, da so v političnem dialogu spoštljivi ter uporabljajo argumente in ne žalijo protikandidatov ter ne uporabljajo neresnic, na ta način pa dvigujejo tudi kulturo političnega dialoga v Sloveniji,” je ob rezultatih drugega županskega kroga povedal predsednik SD ter dodal, da smo Socialni demokrati na letošnjih lokalnih volitvah prejeli številčnejše zaupanje ljudi kot pred štiri leti.
“V celoti smo povečali število občinskih svetnic in svetnikov, tudi tam, kjer smo žal izgubili župana, a bomo Socialni demokrati še vedno močno prisotni in tudi tvorno sodelovali pri prihodnjem razvoju občin,” je dodal predsednik SD.
“Dober rezultat na lokalni ravni je za nas Socialne demokrate še ena potrditev več, da se še naprej vztrajno vzpenjamo tudi na državni ravni kot celoti, zato imamo že zdaj tudi zelo ambiciozne načrte za evropske volitve, ki bodo maja 2019,” je napovedal Židan in se ob tem zahvalil vsem volivkam in volivcem, ki so zaupali stranki ter kandidatom SD na letošnjih lokalnih volitvah.
V drugem krogu županskih volitev sta bila v mestnih občinah izvoljena Nuška Gajšek na Ptuju in Matjaž Rakovec v Kranju, prav tako je v Slovenskih Konjicah kot skupni kandidat SD, DeSUS in SMC zmagal Darko Ratajc ter v Slovenj Gradcu Tilen Klugler s podporo Socialnih demokratov.
Kandidatka SD za ptujsko županjo Nuška Gajšek izpostavila nujnost dialoga za napredek
Na novinarski konferenci s predstavitvijo kandidature ter liste za mestni svet je v uvodnem nagovoru predsednik lokalnega odbora SD in glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič izpostavil, da želijo s kandidatko za županjo Nuško Gajšek in listo za mestni svet Ptuju ponuditi najboljše. “Dejstvo je, da je naša kandidatka za županjo Nuška Gajšek izjemna oseba, ki vsako pobudo vzame resno. Bila je ena najaktivnejših mestnih svetnic, ki ni nikogar zavrnila,” je povedal Levanič. Ocenil je, da Nuško pri vsem vodi iskren namen, da se Ptuj še bolje razvija.
“Z načinom dela v preteklem mandatu nikakor nisem zadovoljna. Želim delati drugače,” je o razlogih za kandidaturo pojasnila Nuška Gajšek. Nuška je v preteklem mandatu podala dobro četrtino vseh pobud med njimi pa jih veliko ni bilo realiziranih, zato s kandidaturo želi, da bi “pametne predloge skupaj udejanjili v prihodnosti”.
“Želim si več komunikacije ter da se vse odločitve sprejemajo z največjim možnim konsenzom,” je o načinu dela, ki ga vidi sama, povedala Gajškova ter pojasnila, da je zato rdeča nit programa urbana demokracija, ki “pomeni odprto delovanje ter vključevanje širše javnosti v vse faze projektov”.
“Program ima na eni strani konkretne ukrepe, a ga na drugi strani puščamo odprtega, saj bo potrebno pri projektih iskati konsenz vseh,” je o programu izpostavila Nuška, ki čas kampanje vidi kot pomemben za pogovor o projektih, katere, kot opaža sama, omenjajo skoraj vsi sokandidati za vodilno funkcijo ptujske občine.
Med osrednjimi točkami programa je izpostavila arheološki muzej, južno obvoznico, cestno in komunalno infrastrukturo, urgentni center in neprofitna ter varovana stanovanja. “Verjamem, da skupaj zmoremo več,” je zaključila kandidatka Socialnih demokratov za ptujsko županjo Nuška Gajšek.
Evropska poslanka ter podpredsednica SD Tanja Fajon, ki je na Ptuju izrazila podporo Nuški, iskreno verjame, da je Nuška oseba, ki zna povezovati. “Poznam jo kot marljivo in energično. Je mlada in polna sveže energije, kar Ptuj potrebuje,” je ocenila Fajonova, ki je izpostavila nujnost bodočega čezmejnega sodelovanja občin pri črpanju EU sredstev. “Socialni demokrati smo dokazali, da imamo, zraven številnih dobrih projektov, znanje in izkušnje pri vodenju občin,” je še izpostavila podpredsednica druge največje politične skupine v Evropskem parlamentu Tanja Fajon.
Podporo kandidaturi Nuške Gajšek je izrazila tudi Stranka Alenke Bratušek. “Nuško že dlje časa poznam, je marljiva in delavna,” je povedal predsednik lokalnega odbora SAB Maks Ferk ter ocenil, da Ptuj potrebuje svež veter v lokalni politiki, kar Nuška, po njegovem mnenju, tudi predstavlja.
Ob predstavitvi je predsednik občinskega odbora SD mag. Dejan Levanič predstavil listo za mestni svet za katero je dejal, da je raznolika, združuje mladost in izkušnje ter je v primeru zmage na volitvah sposobna voditi projekte, ki so pomembni tako za nacionalni kot lokalni nivo.
Listo Socialnih demokratov Ptuj za mestni svet sestavljajo: Nuška Gajšek, Andrej Lazar, mag. Mirjana Nenad, dr. Bojan Pahor, Tamara Gajski, Boštjan Šeruga, mag. Sonja Purgaj, Luka Žižek, Eva Zorko, Miha Damiš, mag. Vlasta Stojak, Matjaž Damiš, Ana Ostrman, Ignac Habjanič, mag. Tanja Brčič Petek, Peter Gönc, Vanja Janžekovič, Aljaž Fras, Matic Merc, Nina Ogrizek, Štefan Pavlinek, Anemari Meznarič, Aleš Štrafela, Barbara Bunderla, Boris Gornik, Magda Damiš, Gregor Drevenšek, mag. Sonja Žibrat in mag. Dejan Levanič.
Kandidatka SD za ptujsko županjo Nuška Gajšek: »Povezani zmoremo več!«
Na prihajajočih lokalnih volitvah bo kandidatka Socialnih demokratov za županjo Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek. V nagovoru občankam in občanom je izpostavila, da vedno prisega na dialog. ”Vem, da stvari niso nikoli črno-bele in da so iz različnih zornih kotov videti drugačne. Verjamem, da več glav, več ve. Kompromisi so nujni, zato da napredujemo. Da rastemo. Nujno je, da se spoznavamo; da sprejemamo to, da drugače mislimo, da drugače čutimo,” je uvodoma pojasnila ob najavi kandidature.
Nuška Gajšek, rojena Ptujčanka, je v nagovoru dejala, da jo mnogi poznajo po imenu, so o njej slišali, brali njene pobude iz mestnega sveta v Ptujčanu, saj je bila ena aktivnejših mestnih svetnic v zadnjem mandatu. ”Spremljala sem, kako delujejo strukture. Tiste, ki delajo za nas. Ali kot pogosto slišimo kritike v javnosti – ki bi naj delale za nas. Z načinom dela nisem bila zadovoljna. Verjamem, da se da delati drugače,” je pojasnila razloge za kandidaturo.
”Ponujam drugačen način delovanja – odprt, iskren, a odločen.”
”Župan je samo funkcija. A hkrati mnogo več kot le to. Tisti, ki jo zasede mora skupnost povezovati, ne izključevati. Mora poslušati. Mora slišati. Župan ni zato, da je sam sebi namen, ampak, da po svojih najboljših močeh in znanjih služi skupnosti. In seveda nihče ni vseveden. Zato se mora posvetovati,” je opisala, kako bi po njenem mnenju moral delovati županj ali županja.
Nuška je leta 2007 opravljala pripravništvo v Evropskem parlamentu v Bruslju, od leta 2008 pa je zaposlena v Državnem zboru Republike Slovenije, kot strokovna sodelavka v poslanski skupini SD. Poudarila je, da so v poslanski skupini SD zavezani politiki odprtih vrat, saj se odzovejo na vsako prošnjo za srečanje ali pogovor. ”Četudi se morda z njihovim videnjem ali predlogom, s katerim različne skupine prihajajo, ne strinjamo, jim vedno prisluhnemo. Tega sem se naučila in to me spremlja. In to prakso prenašam tudi v lokalno politiko. Vse moje pobude so rezultat točno take politike. Odprte in povezovalne.”
”Ljudje nam zaupajo, da bomo v njihovem imenu delovali za skupno dobro. In v zdravi demokraciji ni mesta samovolji, grožnjam in deljenju ljudi na prave in neprave. To je enostavno nedopustno. Najslabša politika je tista, ki populistično manipulira z ljudmi in jim na koncu servira politiko izvršenih dejstev. Politika, ki namesto na moči argumentov temelji na argumentu moči. Take politike se ne grem,” je poudarila Gajškova, ki je po izobrazbi univerzitetna diplomirana politologinja. Po njenem mnenju nobena funkcija ne more in ne sme biti zgolj okras pred ali za imenom nekoga, še posebej, ko gre za voljene in imenovane funkcije, katerim ljudje poverijo svoje usode z zaupanjem, da bo delovanje v njihovem interesu.
Ptujski socialni demokrati pilijo še zadnje podrobnosti programa za lokalne volitve. Upajo, da z njim uspejo prepričati občanke in občane Ptuja, da so prava izbira. Eno izmed pomembnejših rešitev vidijo v oblikovanju participatornega proračuna, kjer o porabi dela proračunskega denarja odločajo občanke in občani, ki s svojimi glasovi oblikujejo prednostno listo projektov, ki jih mora občina ter župan izvesti.
”Menim, da je naše delo v preteklem mandatu dobra popotnica za naprej in da je to tudi eden trdnejših argumentov za naše volivce, da nam zaupate svoj glas,” je poudarila kandidatka SD za županjo ptujske mestne občine Nuška Gajšek, ki je v preteklem mandatu vodila delovanje svetniške skupine SD, kar ji je dalo novih znanj, izkušenj in vpogleda v lokalno skupnost, kot pravi sama. Nuška ob tem poziva, da naj ljudje spremljajo kampanjo, postavljajo vprašanja in bodo kritični ter konstruktivni.
Socialni demokrati smo predstavili kandidatki in kandidata na Ptuju ter Ormožu
Socialni demokrati smo predstavili kandidate ptujskih in ormoškega okraja. Pretekli teden je predsedstvo stranke SD sprejelo predlog kandidatne liste za prihajajoče volitve. Tako so se na Ptuju predstavili Nuška Gajšek, Karmen Kolarič, mag. Dejan Levanič ter Ivan Zadravec.
Nuška Gajšek, univerzitetna diplomirana politologinja, bo kandidirala v 10. volilnem okraju. Nuška je od leta 2014 tudi vodja svetniške skupine SD v ptujskem mestnem svetu, zaposlena pa je kot strokovna sodelavka poslanske skupine SD, kjer spremlja področje zakonodaje dela, družine, socialnih zadev in zdravstva.
Poudarila je, da ji je delo v Mestnem svetu v preteklih letih dalo vpogled v težave in izzive s katerimi se srečuje lokalno okolje, pa tudi na vse neizkoriščene potenciale, ki jih ima Ptuj. “Že 10 let od blizu spremljam oblikovanje in sprejemanje nacionalne politike, zato lahko rečem, da imam dovolj kompetenc in znanja, da bom dostojno zastopala interes naših državljank in državljanov ter predstavljala interese našega okolja v Ljubljani,” je poudarila Gajškova.
Ocenjuje še, da politiki manjka predvsem empatije. “Vživeti se v situacijo in jo poskušati razumeti, ne soditi. In na tej podlagi iskati rešitve. Take, ki bodo odgovarjale na težave, ki jih prinaša življenje,” je o svojem pogledu na politiko povedala Nuška Gajšek.
V 11. volilnem okraju bo kandidiral mag. Dejan Levanič, profesor sociologije in filozofije ter magister ameriških študij. V preteklosti je že bil poslanec in državni sekretar, sedaj pa opravlja naloge glavnega tajnika SD, a poudarja, da se je za ponovno kandidaturo odločil po tehtnem premisleku ker meni, da je za razvoj regije pomemben močan glas v Ljubljani.
Levanič je glede volilnega programa stranke poudaril, da potrebuje Slovenija nov razvojni model ter boljše upravljanje in vodenje. “Pri tem vidimo javne storitve kot ključ vključujočega razvoja in enakih možnosti vseh na področju šolstva, znanosti, zdravstva, javne infrastrukture in kulture. Tako smo v programu Samozavestna Slovenija zastavili vizijo, s katero želimo Slovenijo v osmih letih po ključnih merilih, ki kažejo na vse vidike kakovosti življenja, trajnostnega razvoja, inovativnosti, socialne in ekonomske uspešnosti, umestiti med najboljše države sveta,” je pojasnil Levanič. Končno verzijo program bo stranka potrjevala na programski konferenci 7. aprila v Ljubljani.
Izpostavil je še, da nam je do sedaj s posameznimi aktivnostmi vsaj delno uspevalo ustavljati poskuse centralizacije državnih institucij iz Ptuja. “Priložnosti za razvoj mesta in regije so na dosegu roke. Socialni demokrati se bomo tudi vnaprej zavzemali, da institucije predvsem na resorjih zdravstva, notranjih zadev, pravosodja ter javne uprave ostanejo na Ptuju,” je poudaril Levanič.
Karmen Kolarič, študentka zaključnega letnika na Ekonomski poslovni fakulteti smeri finance in bančništvo, je v mladinsko politiko stopila leta 2015, ko je prevzela funkcijo generalne sekretarke Mladega foruma SD Ptuj. Poudarila je, da se ji zdi izjemno pomembno, da se sliši glas mladih. “Ker želim preiti od besed k dejanjem, sem se odločila, da sprejmem kandidaturo na listi SD na letošnjih državnozborskih volitvah,” je pojasnila Karmen Kolarič, ki bo kandidirala v 9. volilnem okraju.
“Kandidaturo sem sprejela kot izziv, da dokažem, da smo mladi pomembni in sposobni. Da znamo razmišljati izven obstoječih okvirjev in presegat stare delitve ter prisegamo na povezovanje za skupno dobro. Predvsem pa zato, ker mi enostavno ni vseeno za našo prihodnost,” je pojasnila svoje razloge za kandidaturo. Izpostavila je še, da je napredek v družbi odvisen od vlaganja v znanost. Zato se Socialni demokrati zavzemamo za kakovostno, javno in vsem dostopno šolstvo.
Za doseganje skupnih projektov, kot sta infrastrukturna – izgradnja južne obvoznice ter kolesarskih poti – je zlasti pomembno povezovanje v regiji. Zato je na novinarski konferenci sodeloval tudi Ivan Zadravec, ki bo kandidiral v 2. volilnem okraju.
Ivan Zadravec, univerzitetni diplomirani inženir računalništva, je zaposlen na FURSu, kjer opravlja naloge Višjega finančnega inšpektorja. V svojem programu med drugim izpostavlja lokalne projekte, kot je uvedba novega programa na Gimnaziji Ormož, izgradnja podravske kolesarske transvezale in dokončanje hitre ceste.
Zdi se mu izjemno pomembno, da bi država v prihodnosti vzpodbujala ustanavljanje podjetniških inkubatorjev v lokalnih okoljih, saj meni, da bi tako mladi lahko pokazali vse svoje ideje, zamisli in produkte ter tako tudi ostali v domačih krajih.
Komentar ptujskega mestnega svetnika Mirana Meška o izzivih razvoja mobilnosti: “Lahko smo del problema ali pa del rešitve.””
Vsi Ptujčani, tako z levega kot desnega brega reke Drave, smo pričakovali junijsko zaprtje starega dravskega mostu z mešanimi občutki. Strahom pred mogočim prometnim kolapsom, izgubljenim časom zaradi kolon in obvozov, nevarnostmi zaradi zgoščenega prometa po neurejenih in nepripravljenih obvozih … Hkrati pa tudi z velikim pričakovanjem do Direkcije RS za infrastrukturo in tudi do lokalne skupnosti, kako se bosta pripravili in odzvali na tak spremenjeni režim.
Smo k pripravam na zaporo mostu pristopili samo z označevanjem obvoznih poti? Smo se ob tem pogovarjali tudi o varnosti na teh obvoznih cestah? Smo pravočasno uspeli z dodatnimi pločnikih na nevarnih odsekih zagotoviti varnost domačinov, otrok na poti v šolo? Ali smo znali razmišljati in delovati še širše in z povečanim mestnim avtobusnim prevozom, označenimi potmi, pločniki za kolesarje in pešce, z dodatnimi brezplačnimi P+R parkirišči zagotoviti lažji, hitrejši in varnejši dostop v mesto? Na tak način bi morali razpravljati o trajnostni mobilnosti! Z učinkovitejšo mobilnostjo pridobivamo vsi. Posamezniki, ki si znižamo stroške in povečamo kakovost življenja, kot tudi širša skupnost, saj z nižjimi stroški zagotavlja večjo kakovost bivanja. Občine imajo moč promet obrniti na bolje.
Na Ptuju se tega zavedamo. Ravno v tem času se je zaključila priprava Celostne prometne strategije, ustanavljale so se civilne iniciative kot partner v dogovarjanju načina organiziranja prometa v širšem okolju. Na mestni občini je bila imenovana delovna skupina za uvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti in razvoj kolesarjenja. Slovenci trenutno sodimo v Evropi med najbolj »motoriziran« narod. Več kot 85% kopenskih poti opravimo z avtomobilom in temu namenimo več kot 17% osebnega dohodka. Seveda je to neposredno povezano z energetsko (ne) učinkovitostjo in izdatki za zdravstvo. Tako nas v nadaljevanju čaka še ogromno dela:
- ureditev območja umirjenega prometa v stanovanjskih območjih;
- spodbujanje »tišjega« premikanja; hoja, kolesarjenje, mestni prevoz;
- načrtno in sistematično izboljšanje cestne infrastrukture; pločniki, kolesarske poti, avtobusna postajališča;
- podpora aktivnemu prihajanju v službe, šole.
Samo na tak način bomo zmanjševali potrebo po motoriziranem prometu, zmanjševali količine izpustov CO2 in obremenitve zraka.