Prispevki

Tanja Fajon in Milan Brglez

Tanja Fajon in dr. Milan Brglez aktivna na zaslišanjih komisarskih kandidatov

V Evropskem parlamentu potekajo zaslišanja kandidatk in kandidatov za komisarje v novi Evropski komisiji. Evropska poslanca Socialnih demokratov Tanja Fajon in dr. Milan Brglez sta danes zastavila vprašanja komisarskima kandidatoma za notranje zadeve in za zaposlovanje, pri tem pa opozorila na nezakonitost nadzorov notranjih meja Evropske unije in na nujnost po enakem plačilu za enako delo.

Evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon je na današnjem zaslišanju v Evropskem parlamentu izzvala komisarsko kandidatko Ylvo Johansson z vprašanjem, kako bo zagotovila odpravo nadzora na notranjih mejah, med drugim tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo, ter s tem ohranitev schengenskega sporazuma. Švedinja Ylva Johansson je kandidatka za komisarko za notranje zadeve.

Evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon je na današnjem zaslišanju v Evropskem parlamentu izzvala komisarsko kandidatko Ylvo Johansson z vprašanjem, kako bo zagotovila odpravo nadzora na notranjih mejah, med drugim tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo, ter s tem ohranitev schengenskega sporazuma. Švedinja Ylva Johansson je kandidatka za komisarko za notranje zadeve.

“Zapisali ste, da bo ključ do obnove schengenskega območja nov dogovor o migracijah in azilu. S tem ste naredili jasno vez med skupno migracijsko in azilno politiko in vrnitvijo k schengenu, kot smo ga poznali,” je v vprašanju kandidatki izpostavila Fajonova. Pri tem je spomnila na to, kako zapleteno je najti skupni evropski odgovor na izzive migracij. Pri tem je vprašala, ali je modro spoštovanje pravil v schengenskem območju vezati na uspeh migracijske in azilne reforme. Ostro je obsodila vzpostavitev nezakonitega nadzora na notranjih mejah EU in zato kandidatki postavila vprašanje: “Boste torej dovolili državam članicam, da nadaljujejo z nezakonito prakso izvajanja kontrol na notranjih mejah, dokler EU ne bo dosegla dogovora o skupni migracijski in azilni reformi?”

Izrazila je prepričanje, da je nadaljevanje nadzora na notranjih mejah EU, kot je meja med Slovenijo in Avstrijo, nedopustno. Zato Fajonova od kandidatke Johanssonove pričakuje, da bo kot pristojna komisarka od držav članic, ki že več kot tri leta nezakonito kršijo pravila Schengena, zahtevala in dosegla spoštovanje pravil svobode gibanja. Zato je tudi izrazila pričakovanje, da bo kot komisarka Johansson nemudoma sprožila postopke proti tem državam. Pri tem je Tanja Fajon izrazila tudi dvom v to, da o širitvi schengenskega prostora na Hrvaško odloča še Junckerjeva komisija.

Kandidatu za komisarja za zaposlovanje pa je postavil vprašanje evropski poslanec dr. Milan Brglez. Nicolasa Schmita je vprašal o enakem plačilu za enako delo ter o pravicah delavcev in o delovnih pogojih. Dr. Milan Brglez je bil z odgovori kandidata za komisarja Nicolasa Schmita zadovoljen, zato je kandidatu tudi izrazil svojo podporo.

Brglez je v vprašanju poudaril, da so za evropske socialiste in socialne demokrate ključni dostojni pogoji zaposlovanja in dela, “zato močno podpiramo vašo zavezo za pošteno minimalno plačo ter evropsko številko socialnega zavarovanja. Vse delavke in delavci – ne glede na vrsto delovnega razmerja ali pogodbe – morajo uživati socialno varstvo ter socialne pravice, vključno s pravico do kolektivnega delovanja.” Brglez ugotavlja, da je žal realnost za mnoge delavke in delavce drugačna. Zato je kandidata vprašal, ali bo direktiva o dostojnih pogojih dela ključni okvir za opredelitev pravic t.i. platformnih delavcih. Vprašal ga je tudi, ali bo predlagal tudi ukrepe za večjo transparentnost plačil z zagotavljanjem enakega  plačila za enako delo na enakem delovnem mestu.

Brglez je tudi spomnil, da je bila v preteklosti že sprejeta Direktiva o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev, da bi bili bolje pripravljeni ter se hitreje prilagodili na spremembe v multinacionalnih podjetjih. Evropski poslanec SD pa ugotavlja, da se žal še vedno soočamo z zelo resnimi težavami pri njenem izvajanju, tudi zato, ker ni ustreznih odvračilnih kazni. Zato je kandidata vprašal, ali razmišlja o spremembah te direktive, da bi z njo dosegli večjo pravno jasnost in gotovost, učinkovite sankcije, ki bi zagotovili njeno ustrezno implementacijo v državah članicah, pa tudi informiranost in vključenost delavcev?

Tanja Fajon na zaslišanju kandidatke Ylve Johansson

Dr. Milan Brglez na zaslišanju kandidata Nicolasa Schmita

Bullmann: EPP intelektualno in politično ni več sposobna voditi EU

“Novi predsednik Evropske komisije mora postati vodilni kandidat socialdemokratov Frans Timmermans,” je v Bruslju poudaril vodja poslanske skupine Socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Udo Bullmann. “Sedaj najvplivnejša evropska stranka, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) nima več intelektualne in politične moči za vodenje,” je bil kritičen Bullmann.

Bullmanna skrbi “orbanizacija” EPP in njeno premikanje v desno. Konservativna EPP, ki je že desetletja najmočnejša evropska stranka, bo po javnomnenjskih raziskavah zmagala tudi na tokratnih evropskih volitvah. “Javnomnenjske raziskave in izid volitev ni isto,” poudarja Bullmann.

Evropska ljudska stranka nima ne moči ne poguma za vodenje, sploh pa nima monopola na položaj predsednika Evropske komisije, izpostavlja Bullmann in napoveduje progresivno večino v podporo Timmermansu. A na konkretna vprašanja, ali Timmermans ima zagotovljeno nujno potrebno podporo liberalcev in francoskega predsednika Emmanuela Macrona, Bullmann še ni podal jasnega odgovora.

“Vsakdo, ki deli prioritete socialdemokratov, je v progresivni koaliciji dobrodošel, a vodilna sila v njej bodo socialdemokrati,” je še dejal Bullmann, ki je nostalgično govoril o eri bivšega predsednika komisije, socialista Jacquesa Delorsa. “Govori se o progresivni koaliciji od grškega premierja Aleksisa Ciprasa do Macrona,” je dodal.

Vprašanju, kateri položaj bi v primeru, da predsednik komisije res postane socialdemokrat, dobili liberalci in kaj naj bi prevzela EPP, je Bullmann odgovoril, da socialdemokrati postavljajo na prvo mesto interese ljudi in vsebino, reformo unije, ne boja za položaje.

Bullmann se sicer strinja s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom, ki želi o vodilnih položajih odločiti hitro, saj da bo to Evropski uniji omogočilo učinkovito delovanje. Na vprašanje, ali ne bi odpiranje fronte z EPP po volitvah to onemogočilo in posredovalo slabo sporočilo Evropejcem, je odgovoril, da ne gre za odpiranje fronte, saj so z EPP politični tekmeci.

Vodja politične skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu se je tudi zavzel za to, da imajo britanski evroposlanci kljub nameri brexita enake pravice kot vsi drugi. “Kdo pravi, da brexit sploh bo,” je pripomnil. Socialisti in Demokrati (S&D) sicer na volitvah močno računajo na britanske laburiste.

Fajon: Goljufije podjetij s podatki o emisijah so popolnoma nedopustne

Evropska poslanka in podpredsednica S&D Tanja Fajon je nastopila v razpravi na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu na temo nedavnega emisijskega škandala s prirejanjem rezultatov avtomobilskih izpustov pri nemškem Volkswagnu. “Evropska komisija mora na območju celotne EU nemudoma začeti preiskovati, ali in kakšni goljufivi mehanizmi so vgrajeni v avtomobile v Evropi, in to ne glede na znamko avtomobila, vrsto goriva in vrsto emisije. Goljufij podjetij, ne glede na njihovo velikost, ne bomo tolerirali,” je bila odločna Tanja Fajon. “To ne le spodkopava zaupanje javnosti, ampak tudi kakovost evropskih proizvodov in povzroča izjemno škodo zdravju evropskega prebivalstva. Onesnaženost zraka še vedno povzroča okoli 400 tisoč prezgodnjih smrtnih žrtev po vsej Evropski uniji,” je poudarila slovenska evropska poslanka iz vrst SD.

“Sedaj je jasno, kako zelo so potrebni Real Driving Emissions (RDE) testi, ki se bodo začeli izvajati leta 2017. Socialisti in Demokrati v Evropskem parlamentu (S&D) smo vseskozi zahtevali hitrejšo uvedbo, a žal nismo imeli podpore v skupini Evropske ljudske stranke (EPP),” je pojasnila podpredsednica skupine S&D. “Ukiniti je treba evropski sistem, v katerem izdelovalec avtomobilov plačuje nacionalnim testnim organizacijam testiranje svojih avtomobilov in sam izbira, kje se bodo testi izvajali. Prepričani smo, da bi EU morala slediti dobri praksi iz ZDA in ustanoviti povsem neodvisni nadzorni organ. Evropsko komisijo smo pozvali tudi, naj razmisli o dodatni zaščiti v smislu naključnega preverjanja vozil že v proizvodni liniji,” je še dodala evropska poslanka Fajon.

“Proizvajalci vozil so namenoma kršili zakon, zavajali potrošnike, povzročali škodo okolju in gospodarstvu, posredno pa tudi svojim zaposlenim. Vse to je popolnoma nedopustno. Menimo, da bi evropska avtomobilska industrija zadnji emisijski škandal lahko izkoristila za razmislek in investicije v bolj ciljno načrtovanje ter razvoj elektrifikacije evropskega voznega parka,” je zaključila Tanja Fajon.

Fajon: “Evropski parlament glasoval o resoluciji o TTIP, torej o pogajalskih izhodiščih, in ne o sporazumu samemu.”

“Evropski parlament danes ni glasoval ‘DA ali NE’ o sporazumu TTIP, ampak je glasoval o pogojih oziroma pogajalskemu mandatu Evropski komisiji za dober dogovor. Odločitev, ali bomo podprli sporazum TTIP, bo prišla na vrsto veliko pozneje in šele takrat se bomo na podlagi končnega besedila odločali za ali proti,” je ob robu glasovanja poudarila evropska poslanka Tanja Fajon. “Kot socialna demokratka ne bom pristala na znižanje socialnih, okoljskih, potrošniških ter delavskih standardov in glede varovanja zasebnosti. Če TTIP ne bo prinesel koristi evropskim in posebej slovenskim potrošnikom, ga bom zavrnila,” je dodala Tanja Fajon.

“Pričakovanja glede TTIP so ta trenutek prenapihnjena, potrebujemo jasne analize in ocene vpliva posebej na slovensko gospodarstvo. Te bomo imeli, ko bo na mizi končni sporazum. Prav lahko se zgodi, da iz TTIP na koncu ne bo nič. Evropski parlament je danes sprejel resolucijo o TTIP, pogajalske smernice Evropski komisiji. Ta resolucija ni slab kompromis. Ni pa tudi dovolj močno sporočilo evropskim pogajalcem, zato resolucije nisem ne zavrnila ne podprla,” je dodala Tanja Fajon.

“Pri glasovanju sem se vzdržala. Sprejeto besedilo Komisiji pušča preveč proste roke, občutljive dele je mogoče razumeti različno. Skrbi me posebej ISDS, mehanizem reševanja sporov med vlagatelji in državami. Ta ne sme biti del TTIP. ISDS zavračam v vsakršni obliki, saj ni potreben. Ne smemo dopustiti niti kančka možnosti, da bi korporacije še vedno lahko tožile države. Te imajo obstoječa pravna sredstva. Žal me kompromis v resoluciji ni prepričal, da imamo za izključitev ISDS iz TTIP zadostna jamstva”, je še v obrazložitvi svojega glasovanja dejala podpredsednica Socialistov in demokratov Tanja Fajon. Zagotovila je, da bo tudi v nadaljevanju pogajanj o sklenitvi TTIP med EU in ZDA pozorno spremljala kritično razpravo evropske strokovne in civilne javnosti in aktivno sodelovala pri oblikovanju končne odločitve Slovenije.