teroristični napadi

Predsednik SD Židan ob napadih v Turčiji, Nemčiji in Švici: “V teh težkih časih čutimo bolečino in tudi pogum, da se ne predamo.”

20. decembra 2016/in Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Slovenski Socialni demokrati najostreje obsojamo terorizem in vsakršno uporabo nasilja za dosego kakršnega koli cilja. Zato tudi ostro obsojamo včerajšnji grozovit napad v Berlinu, kjer je napadalec s tovornjakom med božičnim sejmom ubil najmanj 12 ljudi in ranil še več deset nedolžnih oseb. Prav tako obsojamo napad v Ankari, kjer je bil umorjen ruski veleposlanik v Turčiji Nj. Eks. Andrey Karlov ter strelski napad v Zürichu, kjer je napadalec v muslimanskem verskem centru ranil tri ljudi.

Socialni demokrati smo mnenja, da moramo v teh težkih trenutkih stati ob strani prijateljem v Evropi in po svetu ter skupaj braniti mir in temeljne človekove vrednote. Ocenjujemo tudi, da morajo biti takšni napadi opomin, da je potrebno tesno sodelovanje mednarodne skupnosti za reševanje konfliktov po mirni poti in predvsem da je potrebno strniti vrste v boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu.

Hkrati tudi opozarjamo naj bodo ukrepi zoper nasilje, čeprav upravičeni z bolečino, vseeno v skladu z vladavino prava in ne smejo iti na račun temeljne človekove svobode in naših skupnih evropskih vrednot. Zato svarimo pred populističnimi in hitrimi potezami, ki bi lahko ogrozile evropske vrednote in principe civiliziranega sveta.

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je danes, 20. decembra, podpredsedniku nemške zvezne vlade in liderju nemških Socialdemokratov Sigmarju Gabrielu poslal sožalno pismo in v svojem ter v imenu slovenskih Socialnih demokratov izrazil najgloblje sožalje družinam žrtev grozljivega terorističnega napada v Berlinu.

Židan je v pismu Gabrielu poudaril, da je šlo za dejanje terorizma, vredno najostrejše obsodbe, saj so bili napadeni temelji svobodnega sveta in evropske kulture. “Dovolite mi tudi, da ob tem izrazim svoje globoko prepričanje v solidarnost in sodelovanje pri zaščiti temeljnih evropskih vrednot, ki nas povezujejo in me utrjujejo v prepričanju da je sodelovanje v boju proti terorizmu nujno bolj kot kadar koli prej,” je še zapisal Židan in dodal, da “smo v teh težkih časih ob nemškem narodu, čutimo bolečino in tudi pogum, da se ne predamo”.

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je na današnjem srečanju osebno izrazil sožalje in prenesel sočutje ob smrti kolega veleposlanika Karlova tudi Veleposlaniku Ruske Federacije v Ljubljani Nj. Eks. Doku Zavgaevu.

Sožalno pismo predsednika SD predsedniku nemške SPD:

Spoštovani predsednik, dragi Sigmar Gabriel,

Novica o včerajšnjem terorističnem napadu na božičnem sejmu v Berlinu me je globoko pretresla. Gre za dejanje terorizma, vredno najostrejše obsodbe, saj so bili napadeni temelji svobodnega sveta in evropske kulture.

Dovolite mi, da v imenu slovenskih Socialnih demokratov in v svojem imenu izrečem iskreno sožaljem svojcem žrtev, poškodovanim pa vse želje po skorajšnjem okrevanju.

Dovolite mi tudi, da ob tem izrazim svoje globoko prepričanje v solidarnost in sodelovanje pri zaščiti temeljnih evropskih vrednot, ki nas povezujejo in me utrjujejo v prepričanju da je sodelovanje v boju proti terorizmu nujno bolj kot kadar koli prej. V teh težkih časih smo ob nemškem narodu, čutimo bolečino in tudi pogum, da se ne predamo.

Prejmi prosim, spoštovani predsednik, izraze mojega globokega spoštovanja,

Dejan Židan

predsednik Socialnih demokratov

Predsednik SD ob napadu v Nici: “V teh težkih časih smo ob francoskem narodu, čutimo bolečino in tudi pogum, da se ne predamo.”

15. julija 2016/in EU, Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Slovenski Socialni demokrati ostro obsojamo teroristični napad v francoski Nici. Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v petek, 15. julija, predsedniku Francoske Republike Françoisu Hollandu poslal sožalno pismo in v svojem ter v imenu slovenskih Socialnih demokratov izrazil najgloblje sožalje družinam žrtev grozljivega terorističnega napada v Nici.

Židan je v pismu Hollandu poudaril, da šlo je za napad na vrednote evropske demokracije, solidarnosti, enakosti, svobode in miru. “Zdaj je čas, ko se moramo vsi skupaj še močneje postavili za naše evropske vrednote, za Evropo miru, demokracije in človekovih pravic ter se združiti v boju proti terorizmu na naših tleh,” je še zapisal Židan.

Predsednik Židan se je skupaj z delegacijo SD vpisal še v žalno knjigo na Veleposlaništvu Francoske Republike v Sloveniji, nato pa je delegacija, v kateri so bili tudi poslanec in namestnik vodje PS SD Jan Škoberne, podpredsednik Mladega foruma Andrej Omerzel ter podpredsednica Mladih evropskih Socialistvov (YES) Neva Grašič, skupaj položila cvetje in prižgala sveče ter se poklonila žrtvam terorističnega napada.

Tanja Fajon iz Bruslja: “Orožje proti terorizmu ni strah, temveč pogum, in ne sovraštvo, temveč jasno sporočilo: ne bomo se predali.”

22. marca 2016/in EU, Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Odziv evropske poslanke in podpredsednice SD Tanje Fajon ob terorističnih napadih, ki so se zgodili na letališču in podzemni železnici v Bruslju.

PROTI TERORIZMU SKUPAJ: MUSLIMANI NI ENAKO TERORISTI

“Današnji napadi v Bruslju so, enako kot vsi teroristični napadi sploh, zavržna dejanja, nevredna človeka. Žal mi je za vse žrtve, ranjene in sočustvujem z vsemi prizadetimi.

Terorizem je star toliko kot človeštvo in ne pozna meja. A orožje proti terorizmu ni strah, temveč pogum, in ne sovraštvo, temveč jasno sporočilo: ne bomo se predali.

V Evropskem parlamentu smo ta trenutek še vedno zaprti v stavbi, nimamo posebnih navodil, dogajanje spremljamo preko elektronskih medijev. Nadaljujemo s svojim delom, kolikor se seveda da.

Obžalujem, da se je na socialnih medijih ponovno vnela razprava, ki deli ljudi na tiste za in tiste proti beguncem. Na pavšalne obsodbe in zmerjanja, ki sem jih deležna, imam samo en komentar: še naprej se bom zavzemala za odprto in strpno družbo, ker je to edini način, da naredimo svet lepši. Sami begunci nimajo povezave s terorističnimi napadi, prav tako ne ekonomski migranti. Begunci so žrtev terorja in ne njihov povzročitelj.

Za večino dosedanjih napadalcev se je izkazalo, da so državljani EU, in ne tujci, kar pomeni – in to sem večkrat javno poudarila – da je treba krepiti zavedanje EU vrednot in izobraževanje. Dejstvo je, da je vsak radikalizem lahko potencialna teroristična grožnja, kar velja tudi za islamskega.

Evropa je imela skozi zgodovino in posebej od sredine prejšnjega stoletja izjemno močne teroristične organizacije (skrajnih desničarjev, levičarjev, nacionalističnih skupin) in posameznike, ki so v Evropi izvedli nekaj tisoč terorističnih akcij, ki so zahtevale preko pet tisoč nedolžnih žrtev.

Evropa se je že pred desetletji spremenila in se še spreminja, ker se spreminja svet. Utopično je pričakovati, da bomo živeli na izoliranem ozemlju. Globalizacija sveta zahteva prilagajanje razmeram, in temu se bo morala prilagoditi tudi Evropa. Zapiranje vrat tujcem ne bo veliko spremenilo, saj so se teroristični napadi dogajali tudi pred begunskim valom. Verjetno se jim tudi v prihodnosti ne bomo mogli popolnoma izogniti, vendar pa pozivam k strpnosti. Nevaren je vsak ekstremizem, ne le islamski. Muslimani ni enako teroristi.”

Ministrica Katič glede aktivacije člena 42.7 Lizbonske pogodbe: Slovenija bo morebitne oblike sodelovanja, podpore ali pomoči ocenila v pogovorih s francosko stranjo in v skladu z našimi možnostmi

17. novembra 2015/in EU, Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Ministrica za obrambo Andreja Katič se je v Bruslju udeležila zasedanja obrambnih ministrov EU v Bruslju. Pred začetkom srečanja se je v okviru srečanj Stranke evropskih Socialistov (PES) sestala tudi z visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federico Mogherini, avstrijskim obrambnim ministrom Geraldom Klugom, švedskim obrambnim ministrom Petrom Hultqvistom in podpredsednikom poslanske skupine S&D v Evropskem parlamentu Knutom Fleckensteinom ter namestnikom generalnega sekretarja PES Giacomom Filibeckom. V nadaljevanju je na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) v formatu ministrov za obrambo EU predvsem izpostavila pomen solidarnosti in medsedbojne pomoči.

Ministri za obrambo EU so izrekli iskreno sožalje Franciji ob nedavnih terorističnih napadih v Parizu. Kot so dejali, so petkovi grozoviti teroristični napadi pretresli tako Francijo kot celotno mednarodno skupnost. Obenem so se seznanili s prošnjo Francije po aktivaciji člena 42.7 Lizbonske pogodbe, ki določa, da morajo ob oboroženem napadu na ozemlje države članice druge članice tej državi skladno z 51. členom Ustanovne listine OZN, ki govori o individualni in kolektivni samoobrambi, zagotoviti pomoč in podporo.

Gre za precedenčen primer, kakršnega še ni bilo, zato bo Evropska unija pripravila ocene posledic. Francija je izpostavila pomen politične solidarnosti na evropski ravni, o morebitnih konkretnih oblikah sodelovanja pa se želi z državami članicami dogovarjati na dvostranski ravni. Ministrica Katič je izrazila solidarnost in sočutje s Francijo, saj se tudi sami ob tem, ko je v Slovenijo vstopilo že več kot 210 tisoč beguncev in migrantov, zavedamo pomena solidarnosti in medsebojne pomoči. Kot je dejala, bo Slovenija morebitne oblike sodelovanja, podpore ali pomoči ocenila v pogovorih s francosko stranjo in skladno z našimi zmožnostmi.

Ministri so govorili tudi o operacijah in misijah Skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), pri čemer so se osredotočili predvsem na prihodnji razvoj operacije EUNAVFOR MED/Sophia in možnosti za začetek načrtovanja misije za usposabljanje v Srednjeafriški republiki (EUMAM RCA).

Ministrica Katič je potek operacije EUNAVFOR MED/Sophia, v kateri sodeluje Slovenska vojska z 49 pripadniki in večnamensko ladjo Triglav 11, ocenila pozitivno in pri tem izpostavila pomen dialoga poveljnika z mednarodnimi organizacijami in akterji v regiji. V zadnjih dvajsetih dneh je naša vojaška ladja rešila 310 prebežnikov. Povedala je, da Slovenija podpira ukrepe za celovito reševanje migracijske problematike in nevtralizacijo omrežij za tihotapljenje ljudi v južnem delu osrednjega Sredozemlja, hkrati pa poudarila, da kljub uspešnosti operacije splošno stanje, povezano z migracijami, kaže, da je treba vzroke odpraviti v državah izvora. Predstavila je razmere, ki jih povzročata prihod in oskrba migrantov v Sloveniji, se zahvalila ministricam in ministrom držav, ki pomagajo Sloveniji, obenem pa pozvala k skupni evropski rešitvi.

Kot je dejala, EU teh vprašanj na evropski ravni ni zmogla obravnavati, zato so bile države članice prisiljene sprejeti enostranske ukrepe. Tako je bila Slovenija na meji prisiljena postaviti tehnične ovire, česar si nismo želeli. Zato je ministre ponovno pozvala k hitri skupni rešitvi na ravni EU. Avstrijski obrambni minister Gerald Klug je v razpravi predstavil politični okvir celovitega kriznega delovanja EU ob migracijski krizi, in sicer z uporabo različnih orodij in instrumentov Skupne varnostne in obrambne politike, ki vključuje usposabljanja, ter gradnjo zmogljivosti, boljšo vključenost znotraj regije, krepitev regionalnih partnerstev, vzpostavitev migracijske misije SVOP in drugo.

Na zasedanju Sveta za zunanje zadeve so se ministri za obrambo EU osredotočili na Akcijski načrt za področje obrambe za leto 2016 ter v tem smislu na nove pobude na področju obrambe ter gradnjo zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju (CBSD). Nove pobude na področju obrambe v okviru akcijskega načrta je predstavila visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogerini, komisarka Elżbieta Bieńkowska pa je predstavila razmišljanje Evropske komisije o novi pobudi za obrambo. Tema zasedanja je bila tudi obravnava gradnje zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju (CBSD).

Ministrica Andreja Katič je v okviru razprave dejala, da Slovenija podpira načrt implementacije za izgradnjo obrambnih zmogljivosti v podporo varnosti in obrambi v partnerskih državah, saj ta pomembno prispeva k mednarodnim stabilizacijskim in razvojnim prizadevanjem ter preprečevanju konfliktov. To je po njeni oceni še posebno pomembno z vidika zadnjih nestabilnosti na afriškem kontinentu, od katerega sta vse bolj odvisni tudi stabilnost in varnost EU. Slovenija zagovarja tudi pomembno vlogo lokalnega lastništva oziroma regionalnih akterjev. Ob robu zasedanja so se ministri sestali tudi v formatu Usmerjevalnega odbora Evropske obrambne agencije (EDA).