Prispevki

Socialni demokrati s podporo Marjanu Šarcu za mandatarja želimo, da Slovenija čim prej dobi novo vlado

/in , /by

Državni zbor je na izredni seji, v petek, 17. avgusta, začel postopek izvolitve kandidata za predsednika vlade Marjana Šarca. Kandidaturo za mandatarja so s podpisi poslancev vložile poslanske skupine LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. Vodja poslancev SD Matjaž Han je v stališču Poslanske skupine SD povedal, da smo se Socialni demokrati za podporo oblikovanju vlade pod vodstvom LMŠ in Marjana Šarca odločili na podlagi uspešno dogovorjenega koalicijskega sporazuma. “Zadovoljni smo, da smo v okviru koalicijskih pogajanj uspeli v sporazum zapisati ogromno socialdemokratskih tem, s katerimi smo na teh volitvah prepričevali ljudi in verjamemo, da bomo opravičili njihovo zaupanje,” je poudaril Han.

Predsednik SD mag. Dejan Židan je pred začetkom seje v izjavi za medije dejal, da je za Slovenijo zelo pomembna izvolitev mandatarja, da bo lahko ta čim prej sestavil vlado, ki bo začela uresničevati dober koalicijski program. “Ta vlada bo prijetno presenetila, saj v tej koaliciji verjamemo, da bomo trdo delali prihodnja štiri leta. Ne bo ne prva in morda tudi ne zadnja manjšinska vlada,” je dejal predsednik SD. Židanu, ki so ga bodoči koalicijski partnerji predlagali za novega predsednika DZ, ni pomembno, kdaj bo na to mesto izvoljen. “Želim pa si, da ne bi bilo teh ostrih tonov, ki so nastali med novo koalicijo in NSi,” je še dejal. Na vprašanje, ali ima zagotovljene glasove za izvolitev, je Židan odvrnil, da so podpisali koalicijski protokol, ki tako predsedniku vlade in predsedniku DZ zagotavlja 52 glasov. “Tudi politiki moramo verjeti na dano in zapisano besedo,” je ob tem dodal predsednik SD.

Stališče Poslanske skupine SD, ki ga je predstavil Matjaž Han, si lahko v celoti preberete v nadaljevanju:

“Spoštovani,

3. junija 2018 smo se državljanke in državljani Slovenije tretjič zapored odpravili na predčasne volitve v Državni zbor. Klub temu pa lahko ugotovimo, da je mandat odhajajoče vlade trajal praktično vsa štiri leta ter da je pomembno doprinesel k umiritvi političnih in gospodarskih razmer ter zagotovil potrebno politično stabilnost za razvoj naše države. Volitve 3. junija so nam prinesle močno razdeljen Državni zbor RS. Toliko strank, devet, ni bilo v Državnem zboru RS še nikoli. Posledica tega je velika razdrobljenost političnih skupin. Zato smo morale in moramo še naprej vse stranke vložiti toliko večji napor pri sestavljanju vlade.

Kljub tej razdrobljenosti pa nam podrobnejši pogled na rezultat volitev kaže tudi, da so ljudje so na volitvah večino glasov namenili političnim strankam levosredinske, leve in sredinske politične opredelitve. In te stranke bomo danes podprle imenovanje Marjana Šarca za Predsednika Vlade Republike Slovenije. Gospod Šarec je kot uspešen župan uspel prepričati drugo največje število ljudi na volitvah. In da ne bo kakšne pomote: to, da drugouvrščeni na volitvah sestavi vlado ni nič novega v Sloveniji, pa tudi sicer v EU najdemo številne takšne primere.

Socialni demokrati smo se za podporo oblikovanju vlade pod vodstvom LMŠ in Marjana Šarca odločili na podlagi uspešno dogovorjenega koalicijskega sporazuma. Zadovoljni smo, da smo v okviru koalicijskih pogajanj uspeli v sporazum zapisati ogromno socialdemokratskih tem, s katerimi smo na teh volitvah prepričevali ljudi in verjamemo, da bomo opravičili njihovo zaupanje.

Z imenovanjem gospoda Šarca in nato celotne ministrske ekipe bomo postavili temelj za uresničitev koalicijskega sporazuma, ki med drugim določa, da bomo: skrajšali čakalne vrste v zdravstvu, ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zagotovili dvig pokojnin, izboljšali konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter razbremenili plače delovnih ljudi in dvignili minimalno plačo.

Sporazum tudi določa, da bomo namenili več sredstev za raziskave in razvoj ter ustrezno uredili povezovanje znanosti in gospodarstva in prenovili nacionalni raziskovalni sistem ter s tem tudi postavili potrebne temelje za razvoj naše države.

Prinaša pa današnje imenovanje gospoda Šarca in nato imenovanje ministrske ekipe, ki bo sledilo, neko novost v slovenski politični prostor: vlada gospoda Šarca bo imenovana z glasovi na podlagi ločenega sporazuma o sodelovanju med levo-sredinskimi vladnimi strankami in zunanjo stranko Levica. Dobili bomo torej tako imenovano manjšinsko vlado, ki pa tudi ni nič dramatičnega ali hudo drugačnega kot lahko vidimo drugje v Evropski uniji, saj je skoraj ena tretjina vlad v EU takšne narave, pri čemer velja povedati še, da med njimi najdemo številne uspešne države.

Seveda pa bo ta novost na Slovenskem od vseh, ki stopamo na to pot, zahtevala novo, višjo stopnjo politične kulture. Zavedati se moramo, da smo na nek način vsi hkrati nadomestljivi, tako ali drugače, vendar moramo zaradi potrebe in koristi države narediti vse v naši moči, da zagotovimo politično stabilnost in ustrezen razvoj naše države.

Socialni demokrati bomo glede na zaupanje volivk in volivcev na preteklih volitvah prevzeli svoj del odgovornosti za oblikovanje naslednje slovenske vlade, saj smo samozavestni in si upamo prevzeti odgovornost tudi takrat ko je težko, ne samo ko je lahko. Naredili bomo vse v naši moči, da Slovenija postane bolj socialna, bolj napredna in bolj solidarna ter gospodarsko uspešna država.

Verjamemo, da bo naše današnje glasovanje v podporo gospodu Šarcu prvi korak na tej poti.

Srečno Slovenija.”

 

Matjaž Han v pogovoru za STA: “Sem politično opredeljen, nisem pa politično obremenjen.”

/in , /by

Po konstituiranju novega sklica Državnega zbora in poslanskih skupin se je z vodjo Poslanske skupine SD Matjažem Hanom za Slovensko tiskovno agencijo (STA) pogovarjala novinarka Sonja Poznič Cvetko. V pogovoru sta se dotaknila aktualno-političnih tem ter delovanja strank v prihodnjem mandatu.

Začetek tega sklica DZ je po mnenju vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana zaznamovan s poskusom oblikovanja koalicije, ki sega čez ideološko mejo. Meni, da bo to terjalo veliko kompromisov, iskrenosti, transparentnosti. “Sem politično opredeljen, nisem pa politično obremenjen,” je dejal in ocenil, da je poslanska funkcija ena najbolj osovraženih.

Kot meni Han, bo ob tokratni veliki razdrobljenosti parlamenta težko sprejemati rešitve, ki bi zahtevale dvotretjinsko večino, zato se je treba osredotočiti na probleme, ki te ne terjajo. Med ključnimi izzivi tega mandata Han vidi reševanje problema zdravstva, varnostno politiko, davčno politiko in dolgoživo družbo. “To bodo glavni poudarki, seveda pa brez gospodarstva ne bo šlo,” je poudaril vodja Poslanske skupine SD v pogovoru za STA.

Na vprašanje, katero od teh področjih bo poslance po njegovem mnenju najbolj razdvajalo, je odgovoril, da če bodo razmišljali, da so poslanci “zaradi ljudi, ne pa zaradi strank, potem ne bi smelo nobeno razdvajati pri iskanju dobrih rešitev”.

To, da je DZ še pred oblikovanjem vladne koalicije ustanovil nekaj delovnih teles in začel z delom, Han ocenjuje kot pozitivno. “Seveda bi bilo pa dobro, da se čim prej ugotovi, kdo je v koaliciji in kdo opoziciji,” je ocenil. Po njegovem mnenju je treba imeti pred sabo to, da je treba v državi reševati probleme in da te lahko rešuje le operativna vlada.

Po Hanovih besedah največ usklajevanj in kompromisov potrebujejo z NSi, saj so z njimi na nasprotnih političnih polih. Na vprašanje, ali bi lahko stranka čutila kakšne posledice, če bi sodelovala z NSi, je odgovoril, da sam zagovarja pogovor z vsemi in sodelovanje. “Sem politično opredeljen, nisem pa politično obremenjen. Mislim, da imamo tako leve kot desne zelo dobre politike in tako leve kot desne zelo slabe politike. Vsi imajo cilj, da ljudem želijo nekaj dobrega, seveda pa so poti do tega cilja absolutno različne,” je dejal Han.

Je pa po njegovih besedah nemogoče sodelovati na ideološki podlagi. “Verjamem, da z Novo Slovenijo na vrednotah NOB ne bomo nikdar prišli skupaj. Vendarle bom jaz še vedno zagovarjal partizanski boj kot nekaj najbolj svetega. Ampak ta partizanski boj ni odločilen za to, kako bomo živeli jutri,” je poudaril. Kot je pojasnil, se morajo z NSi pogovoriti o tem, kaj je dobro za državo, ali da vse razprodamo ali da ohranimo nekaj v državni lasti. “Zasebno ni vse dobro in zasebno ni vse slabo,” je dejal in dodal, da enako velja za državno, zato je treba najti kompromis.

Glede sodelovanja s SDS pa je pojasnil, da je težko sodelovati z nekom, s katerim že dlje časa nimaš dobrih odnosov. “Treba je vrniti spoštovanje med vse stranke in potem bi se tudi programsko lahko uskladili,” je prepričan.

Han je bil kritičen do Levice, od katere je, kot je pojasnil, v preteklem mandatu prevečkrat slišal nenormalne očitke na račun SD. “Če želiš iti v vlado, se tudi sam potrudiš, da greš,” pa je bil kritičen do povolilnega ravnanja Levice.

Vodja poslanske skupine SD ocenjuje, da je oblikovanje koalicije zelo naporno, obenem pa dodaja, da so veliko ovir že preskočili. “Vsaka stranka lahko malo izsiljuje, ali s programom ali s kadri,” je dejal in poudaril, da se bo vendarle treba kmalu odločiti. Hkrati ne izključuje možnosti predčasnih volitev. “Toliko, kot so zdaj predčasne volitve možne, še nikdar niso bile,” meni Han.

Obenem je zatrdil, da bo SD pomagala pri oblikovanju vlade “tudi zaradi tega, ker je treba reševati probleme ljudi”.

Vodji poslanske skupine SD se zdi sicer ključno, da so člani poslanske skupine, ki bodo odločali o mandatarju in vladi, dobro informirani. Kot je pojasnil, se poslanci SD med sabo že dolgo poznajo, saj so vsi že dolgo vpeti v stranko in tako poznajo razmišljanja drug drugega. Han tudi ne vidi možnosti, da bi kateri od poslancev stopil v drug tabor.

Na vprašanje, kolikšna je možnost, da se jim pridruži še kdo, pa je odgovoril, da so odprti za vse, ki zagovarjajo vrednote SD, da pa ta trenutek zelo težko komurkoli ponudijo kakršnokoli funkcijo. Z Milanom Brglezom, ki so ga izključili iz SMC, so o tem že govorili. “Brglez ima zmeraj vrata odprta v poslansko skupino, če se za to odloči,” je pojasnil vodja poslancev SD.

Kot je ocenil Han, so bile v prejšnjem mandatu parlamentarne preiskovalne komisije kakovostne, bo treba pa po njegovem mnenju počakati, če bo komu krivda dokazana tudi pravno, ne samo politično. O novih preiskovalnih komisijah za zdaj ne razmišlja.

Glede sprejema etičnega kodeksa za poslance je dejal, da osebno nima nobenega problema s kakršnim koli kodeksom, a da na ravnanje nekaterih ne bi vplivalo niti 15 podpisanih kodeksov.

“Poslanska funkcija je žal ena najbolj osovraženih funkcij v državi,” je dejal in pojasnil, da ni tako samo v Sloveniji. “Vendar še vedno mislim, da je boljša neka demokratična politična razprava v državnem zboru kot kaka diktatura,” je dodal Han.

Han: Stranke v pogovorih o novi koaliciji uspešno premagujemo ovire

/in , /by

Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je predsedniku republike Borutu Pahorju na drugem posvetu o preverjanju podpore za mandatarstvo povedal, da kot kandidata za mandatarja Socialni demokrati podpiramo predsednika LMŠ Marjana Šarca. Programska usklajevanja namreč v zadnjih dneh intenzivno potekajo in po Hanovih besedah vse stranke “uspešno korak za korakom premagujemo ovire”.

Han verjame, da bi lahko v naslednjem tednu prišli do podpisa ali parafiranja koalicijske pogodbe, če so vsi iskreno pristopili k pogajanjem. Za Socialne demokrate je zagotovil, da se pogajamo zelo iskreno, zavedamo pa se težav. Verjame, da iskreno misli in se iskreno pogajata tudi predsednik NSi Matej Tonin in njegova ekipa.

Pri tem je Han izpostavil, da se zavedajo, da SD in NSi na nekatere zadeve gledamo diametralno nasprotno, včasih tudi po ideološki plati. “Zavedamo pa se, da je treba reševati probleme, ki so v javnem zdravstvu, na področju varnosti, gospodarstva,” je poudaril Han.

“Tiste stvari, o kateri se nikdar ne bomo strinjali, niso odločilne za življenje naših ljudi ta hip,” je dejal vodja poslancev SD in dodal, da se znajo stvarem, o katerih se nikoli ne bodo strinjali, izogniti.

Han je bil v izjavi za medije po posvetu pri predsedniku republike kritičen do Levice. Poudaril je, da lahko le z vstopom v koalicijo izvedeš del svojega programa in da so, kot ve, vse stranke za to imele možnost. “Z Levico se sicer ne bom ukvarjal, ampak če bi povedal v njihovem jeziku: Če bi se partizani na tak način odločali, kako reševati državo, potem mi ne bi bili osvobojeni. Treba je prevzeti odgovornost in ne razmišljati, da bo dobro tebi, ampak razmišljati, kako boš lahko pomagal ljudem s svojim programom,” je dejal Han.

Han je komentiral tudi izjavo vodje Poslanske skupine LMŠ Braneta Golubovića, da Šarca ne zanima načelna podpora, ampak želi, da ga podpre koalicija strank, ki bodo pozneje tudi v vladi. “Podpišem se pod to izjavo, sam bi ravnal enako,” je dejal Han.

Han po pogovoru s Pahorjem: “V SD smo naklonjeni Šarcu, a odločitev o podpori je odvisna od koalicijske pogodbe, ki jo skupaj pripravljamo.”

/in , , /by

Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je predsedniku republike Borutu Pahorju na prvem posvetu o možnem kandidatu za mandatarja pojasnil, “da smo Socialni demokrati naklonjeni predsedniku LMŠ Marjanu Šarcu kot mandatarju, toda naša odločitev o podpori bo odvisna od koalicijske pogodbe, o kateri se SD v teh dneh pogovarjamo s šestimi strankami, in sicer LMŠ, SMC, NSi, SAB in DeSUS”.

Kot je v izjavi za medije po koncu srečanja pojasnil Han, sta s Pahorjem izmenjala stališča in ugotovila, da položaj ni enostaven in da bo do kakršnekoli vlade prišlo relativno težko, za oblikovanje vlade pa bo “treba iti čez levi ali desni blok”.

Han je ocenil, da bi bilo lahko več jasno proti koncu tedna, ko naj bi Pahor tudi sklical še en posvet, na osnovi katerega bo predlagal kandidata za mandatarja. Po Hanovih besedah se namreč pogajalske ekipe šesterice strank pod okriljem Šarca pogajajo vsak dan. Vodja poslancev SD verjame, da bodo od sredine tedna “prišli bliže detajlom koalicijske pogodbe”.

Kot je ocenil Han, pogajanja potekajo na “visokem nivoju z veliko mero spoštovanja drug do drugega”. “Zavedamo pa se, da problemi v tej državi ostajajo in da vsi vseh idej ne bomo mogli spraviti na list papirja, ki se mu reče koalicijska pogodba,” je dejal vodja poslanske skupine SD. Med ključnimi vsebinami koalicijske pogodbe je med drugim navedel področje zdravstva, javnega sektorja, NLB in status Slovenije v EU.

Ob tem je dodal, da je sestavljati koalicijo s šestimi strankami “neizmerno naporno” in da so med njimi sredinske stranke, ena desna in ena leva. Poudaril je, da ni samoumevno, da lahko naredijo vse, kar si nekateri želijo. “Tudi mi v SD imamo nekatere pogoje in poglede, predvsem pa obljube, ki smo jih dali našim volivcem,” je pojasnil Han in dodal, da se bodo morali v potencialni koaliciji o tem uskladiti.

Priznal je, da v pogajanjih kdaj beseda zaide tudi na kadrovska vprašanja. “Ampak dokler ne pridemo do osnove tega programa, je škoda, da bi se pogovarjali o kadrovskih zadevah,” je dejal Han in pojasnil, da bodo o tem govorili ob koncu pogajanj.

Glede možnosti, da bi vlado peterice strank brez NSi v DZ podpirala Levica, pa je Han odgovoril, da se zavzema “za sestavo čiste vladne koalicije”, kjer bodo vse stranke nosile isto odgovornost, člani vladne koalicije pa bodo zasedali posamezne resorje. “Najlažje je od zunaj podpirati dobre projekte, ko je pa težko, so pa krivi vsi ostali,” je dejal vodja poslancev SD.

“Predsedniku SDS Janši v SD sicer za zmago čestitamo, toda naših glasov za mandatarja nima,” je Han povzel, kaj je povedal predsedniku Pahorju. Janša ima po Hanovih besedah pred vsemi sicer moralno prednost za sestavo vlado, a tudi on ve, da jo je v tej konstalaciji strank zelo težko sestaviti.

Židan: “Socialni demokrati menimo, da naj bodo volitve čim prej, saj Slovenija potrebuje stabilnost in vlado s polnimi pooblastili.”

/in , /by

Socialni demokrati se po odstopu predsednika vlade zavzemamo za čimprejšnje volitve, saj je v korist države, da čim prej dobi vlado s polnimi pooblastili. Predsednik stranke mag. Dejan Židan je podprl predlog o predčasnih volitvah v drugi polovici maja. V času do volitev pa je po besedah vodje Poslanske skupine SD Matjaža Hana potrebna preudarnost.

Kot je v izjavi za medije, na kateri so ga spremljali tudi vidni predstavniki SD, pojasnil Židan, bodo sedanjima koalicijskima partnericama predlagali tri stvari. “Predlagali bomo, da se do prihoda nove vlade vzdržijo kadrovskih potez in to odgovornost prepustijo naslednji vladi in da se učinkovito pogajajo o evropskem proračunu, pri čemer pogajalska izhodišča zaradi večje legitimnosti usklajujejo z vsemi parlamentarnimi strankami,” je napovedal Židan.

Kot tretjo stvar pa je Židan navedel, da bodo aktualni vladi predlagali, da poskrbi “za trenutno največjo družbeno neenakost, torej da učinkovito ukrepa proti dolgim čakalnim vrstam v zdravstvu”. Ob tem je spomnil, da so v času, ko je vlado vodil Borut Pahor in v državi ni bilo denarja, našli 50 milijonov evrov, da so “učinkovito posegli v problematiko 160.000 ljudi v čakalnih vrstah”. Po njegovih besedah bi se podoben program dalo izpeljati tudi do naslednjih volitev oziroma oblikovanja naslednje vlade.

Kot je pojasnil Židan, je vodstvo stranke analiziralo situacijo po odstopu predsednika vlade, razpravljalo pa je tudi o našem cilju. “Naš cilj je, da je tudi naslednja vlada leva ali levosredinska, saj mislimo, da desne vlade dokazljivo delajo državljankam in državljanom v Sloveniji škodo,” je dejal Židan.

Na premierjeve očitke do obeh koalicijskih partneric je Židan odgovoril, da v SD o svojih partnericah ne želimo govoriti s težkimi besedami, saj vemo, da je “koalicijski dialog treba znati voditi in spoštovati”. “Tudi v sedanjih koalicijskih partnericah vidimo morebitne bodoče partnerje za novo koalicijo,” je pojasnil. Prav tako po njegovih besedah ne Socialni demokrati ne bomo tisti, ki bomo “s težkimi besedami odganjali volivke in volivce na drugo stran političnega polja ali jih prepričevali, da se volitev ne udeležijo”.

Han je v izjavi novinarjem ponovil, da kot koalicijski partnerji čutijo soodgovornost za razmere. A je po njegovih besedah prav, da se jih omenja tudi v primerih, ko se vlado hvali, denimo pri zniževanju brezposelnosti in gospodarski rasti. “Vsak je za nekaj kriv in vsak je za nekaj zaslužen,” je poudaril Han.

“Kazanje s prstom na koalicijske partnerje razumem kot predvolilno gesto. A v tem času je čustva treba dati na stran,” je Han odgovoril na Cerarjeve očitke koalicijskim partnerjem. Po njegovih besedah se je sicer premier verjetno odločil za odstop tudi zato, ker je bil razočaran nad nekaterimi, verjetno tudi svojimi, odločitvami v vladi. Spomnil je, da dva velika projekta nista uresničena, to sta zdravstvena reforma in drugi tir.

Po tistem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo izid referenduma o zakonu o drugem tiru in je bila to kaplja čez rob, ki je botrovala Cerarjevemu odstopu, je Han ponovil stališče, da ta vlada tega projekta ne bo izpeljala. Zato ga je treba prepustiti novi vladi, ki bo imela glede tega svojo idejo. “V tem primeru obstoječi zakon o drugem tiru ni več potreben,” je ocenil vodja poslancev SD.

Židan pa je na vprašanje, ali lahko situacijo z drugim tirom v Sloveniji izkoristi Hrvaška, tako da preusmeri promet na pristanišče v Reki, odgovoril, da Luka Koper dobro deluje in se hitro razvija. Zapleti okoli izgradnje drugega tira po njegovih besedah ne pomenijo, da ga ne bo, ampak da je treba razmisliti, ali bi bila financiranje in način izgradnje nekoliko drugačna.

Glede projektov, ki državo čakajo do novih volitev, je Han izpostavil, da je potrebna preudarnost, predvsem pa da morajo stranke gledati na ljudi in iti na volitve z realnimi obljubami.

Spomnil je na arbitražo, pri čemer se je s Hrvati in Evropsko komisijo treba pogovarjati, ter na problem okoli NLB. “Vse ostalo lahko mesec ali mesec in pol počaka,” je prepričan Han.

Težavam v javnem sektorju pa se po Hanovih navedbah ne bodo mogli izogniti. “A sedanja vlada ne more skleniti dogovora s sindikati, pač pa je treba to preložiti na prihodnjo vlado,” je še dodal.

Matjaž Han predsedniku vlade zastavil vprašanje o načrtih Vlade RS za višanje plač zaposlenih v Sloveniji

/in , /by

Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han je na seji Državnega zbora, ki se je začela z vprašanji predsedniku vlade, na dr. Mira Cerarja naslovil poslansko vprašanje v zvezi z ukrepi Vlade RS glede višanja plač v javnem in zasebnem sektorju. Matjaž Han je spomnil na burne polemike preteklega tedna o predlogu ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anje Kopač Mrak o dvigu minimalne plače za 4,7%, kar je po njegovih besedah edini pravi in odgovoren ukrep. “Seveda so se pojavili očitki, da bo nova raven minimalne plače predstavljala približek k povprečni plači, vendar Socialni demokrati menimo, da problem ni v višini minimalne plače, temveč v dejstvu, da je povprečna plača v Sloveniji prenizka,” je dodal Han.

Poudaril je, da dve tretjini zaposlenih v državi prejema plačo nižjo kot od povprečne, torej med 600 in 1.050 evri. Od dejstvu, da je po podatkih Finančne uprave Slovenija letošnje leto pobrala za 920 milijonov evrov več denarja, gospodarstvo pa beleži 3,2 milijardi čistega dobička se Han čudi problemom ob predlogu dviga minimalne plače. “Dobri kazalniki botrujejo tudi napovedanim stavkam zaposlenih v javnem sektorju, zadnjih osem let so se odpovedovali plačam, zato, da je država izšla iz krize,” je poudaril vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Poleg tistih, ki prejemajo minimalno plačo pa je izpostavil tudi zaposlene, ki prejemajo znesek med minimalno in povprečno plačo, tako v javnem kot zasebnem sektorju. V sled povedanega je Han predsedniku vlade zastavil vprašanje o načrtovanih ukrepih vlade do konca mandata za izboljšanje neto plač vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji.

Premier Cerar je zatrdil, da so se neto plače vsa leta dela te vlade zviševale, predvsem preko davčnih razbremenitev. Glede višine letošnje uskladitve minimalne plače je ocenil, da je naše gospodarstvo v dobri kondiciji in bi “lahko zmoglo več kot zakonsko uskladitev z rastjo inflacije”. Zato se strinja, da se ta uskladitev postavi na višji ravni, pri čemer pa je treba upoštevati socialni in ekonomski kriterij – torej tudi interese gospodarstva. Opozoril je, da z dvigom minimalne plače ne smemo ogroziti delovnih mest in porušiti plačnih razmerij.

Židan in Costa na srečanju v Ljubljani o krepitvi sodelovanja med slovensko in portugalsko socialno demokracijo

/in , /by

Predsednik SD in podpredsednik vlade mag. Dejan Židan se je skupaj z ministrico za delo dr. Anjo Kopač Mrak in vodjo Poslanske skupine SD Matjažem Hanom v Ljubljani sestal s portugalskim predsednikov vlade Antoniom Costo, ki se je mudil na delovnem obisku v Sloveniji. Pogovor je med drugim potekal o aktualnih evropskih zadevah kot tudi o krepitvi sodelovanja med slovensko in portugalsko socialdemokracijo, ki jo vodi premier Costa.

Portugalska je pod vodstvom socialdemokratske vlade Antonia Coste postala bolj uspešna država. “Portugalska se je odpravljanja posledic krize lotila na izviren, uspešen in socialdemokratski način,” je po srečanju poudaril predsednik SD Židan. “S socialdemokratskimi progresivnimi ukrepi je zmogla zvišati pokojnine in plače ter znižati primanjkljaj. To je socialna demokracija v praksi. Če je to zmogla Portugalska, zmore to tudi Slovenija,” je dodal Židan.

Židan in Costa sta izrazila zadovoljstvo, da sta obe državi izšli iz gospodarske krize. Predsednik portugalske vlade je dejal, da je njegova država za to, da po 15 letih znova beleži gospodarsko rast, sprejela potrebne reforme. Ob tem je izrazil upanje na reforme tudi v območju evra, in sicer takšne, ki bi zmanjševale razlike med članicami, ne povečevale.

Kopač Mrak in Costa

Ministrica Kopač Mrak pa je po pogovoru poudarila, da imamo Socialni demokrati, skupaj z našimi evropskimi zavezništvi, prave odgovore na izzive v prihodnosti. Po njenem mnenju je ravno Portugalska na čelu s Costo dokaz, da so prava alternativa politiki zategovanja pasu kakovostna delovna mesta, močna socialna zaščita in več pravic delavcev.

Sloveniji in Portugalski je skupno tudi, da bosta leta 2021 predsedovali Svetu EU – Portugalska v prvi, Slovenija v drugi polovici leta. Na to se državi že pripravljata s povezovanjem med ministrstvi. Portugalski premier Costa je ob tem spomnil, da sta Slovenija in Portugalska EU druga za drugo predsedovali že v letih 2007 in 2008. Kot pomemben dosežek portugalskega predsedovanja je izpostavil širitev Schengna konec leta 2007, ko je članica tega območja postala tudi Slovenija.

Dejan Židan in Antonio Costa

Slovenija in Portugalska imata na trenutne izzive, s katerimi se sooča Evropska unija, zelo podobne poglede. Glede prihodnosti Evropske unije se oboji zavzemamo za čvrsto, enotno in trdno Evropo, kjer se spoštuje vladavina prava. Po besedah portugalskega premierja Coste je bistveno, da v EU spoštujemo temeljne vrednote, kot so svoboda, demokracija, spoštovanje sporazumov in pravna država.

Glede financ pa je po besedah portugalskega premierja potrebno zadržati politiko, ki ustvarja identiteto EU, a obenem imeti novo vizijo, s katero bi obvladali sedanje težave, kot so denimo podnebne spremembe. “Potrebujemo solidno gospodarstvo in solidne temelje, da bomo lahko odgovorili na izzive obrambe, varnosti, gospodarstva in migracij,” je ob tem poudaril Costa. Portugalska ima med članicami unije eno od najbolj odprtih migracijskih politik. “Že dolgo živimo z različnimi kulturami in to nas je obogatilo,” je poudaril Costa. Portugalski premier je prepričan, da EU glede migracij potrebuje skupno vizijo.

Matjaž Han: “Ko se dvignejo plače zdravnikom in direktorjem, ni nobenih pripomb, ob predlogu za povišanje minimalne plače pa takoj nasprotovanje.”

/in , /by

Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han se je za medije odzval na očitke glede predloga za dvig minimalne plače za 4, 7%. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je namreč predlog predstavila javnosti in pojasnila, da je poleg inflacije upoštevala tudi gibanja v minulih letih in obete stabilne gospodarske rasti v prihodnje.

Matjaž Han je ob navedbah ministrice za finance Mateje Vraničar Erman, da “predlog ne opravičuje številk, ki bi lahko utemeljevale dvig minimalne plače”, izrazil začudenje, “ko se dvignejo plače zdravnikom, direktorjem in vsem, ki dobro živijo, nisem slišal nobenih pripomb”. Ob tem ga čudi takšen »halo« glede predloga povečanja minimalne plače, “da tisti, ki že tako ali tako iz meseca v mesec težko preživijo, za svoje delo dobijo 638 evrov”.

Han pričakuje, da se bo glede predloga uspešno dogovorilo na Ekonomsko-socialnem svetu in da vlada temu ne bo nasprotovala. Izpostavil je, da je kritika ministrice tako vedno prisotna, “ko se nekaj naredi ali pa ne naredi”, vedno so očitki. Na pripombo poslanke iz vrsto koalicije, da ta dvig ne bo odpravil problema števila prejemnikov minimalne plače, je vodja poslanske skupine SD odgovaril, da so za to drugi prijemi.

Glede t.i. predvolilnih bombončkov, med te naj bi po navedbah nekaterih sodil tudi ta ukrep, pa je Han poudaril, “da so interpretacije vedno takšne in drugačne, vse kar sedaj naredimo je predvolilno in če bodo za to ljudje dobili nekaj več v svoje denarnice se tega očitka ne bojim”. “Vsi so imeli priložnost prevzeti ta težak resor, pa smo tedaj Socialni demokrati ostali sami,” je bil kritičen Han tudi glede ostalih stalnih kritik ministrice. Slednja je po prepričanju Hana vrhunska ministrica, “ki obvladuje ta zahteven resor in ga dela bolj življenjskega”.

Vodja PS SD se je v izjavi za medije dotaknil tudi minulega sestanka koalicije na temo sindikalnih zahtev in povedal, da bo vlada imenovala pogajalsko skupino, pri kateri Han upa, da bo uspešnejša od predhodne. “Usklajevanju glede demografskega sklada pa se bo dalo še dodatno priložnost, da se zbližajo stališča DeSUS in SMC, ki so med seboj konceptualno nasprotna,” je povedal Han.

Matjaž Han: “Šola je zakon, javna šola pa naj postane ustava!” 

/in , , /by

Državni zbor je s potrebno dvotretjinsko večino navzočih poslank in poslancev izglasoval Predlog za začetek postopka za dopolnitev Ustave Republike Slovenije glede financiranja javnega osnovnega šolstva. Socialni demokrati pozdravljamo odločitev poslank in poslancev za nadaljevanje postopka spremembe oziroma dopolnitve Ustave, da se kakovost in dostopnost javnega osnovnega šolstva uredi ter zaščiti z najvišjim pravnim aktom. Po našem prepričanju gre za potreben korak, da se javno osnovno šolstvo zaščiti pred siromašenjem javnega na račun zasebnega.

“Slovenska javna šola je dobra šola, četudi ne idealna,” je v uvodni predstavitvi predlagatelja dopolnitve 57. člena Ustave poudaril vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han. Spomnil je na kakovost slovenskega osnovnega šolstva, ki jo prepoznajo tudi številne mednarodne organizacije, kazalniki katerih slovenskega šolarja postavljajo nad povprečje.

Ob tem je Han poudaril, da je “poglavitni cilj predloga za dopolnitev 57. člena Ustave, da se vsakomur, ne glede na njegov izhodiščni položaj ali položaj družine, zagotovi dostop do kakovostnega, avtonomnega in svetovnonazorsko nevtralnega osnovnošolskega izobraževanja”. Prav s tem se po njegovih besedah odpravlja tudi nejasnost, ki se je odrazila v različnosti mnenj Ustavnega sodišča glede vprašanja: ali in v kolikšnem obsegu naj se zasebno izobraževanje financira iz javnih sredstev.

“Socialni demokrati smo večkrat poudarili, da drugo, tokrat diametralno nasprotno stališče Ustavnega sodišča ni bilo vsebinsko v ničemer argumentirano, kar bi bilo ob tako radikalnem odmiku nujno. Ni nepomembno, da je Ustavno sodišče tudi tokrat prepustilo zakonodajalcu, da področje uredi sámo, četudi s spremembo Ustave. Poslanke in poslanci imamo torej ne le pravico, ampak tudi dolžnost, da ohranimo kvalitetno in zaščitimo javno šolstvo,” je bil jasen vodja poslancev SD Matjaž Han.

Kot prvopodpisani k predlogu zakona Matjaž Han je izrazil zadovoljstvo ob krepitvi spoznanja o pomenu javnega šolstva, ki se kaže tudi s podporo k sklepu za začetek dopolnitve Ustave, ki bi primarno javnofinančno skrb države za javno šolo opredelila kot posebej pomembno normo, zapisano v najvišjem pravnem aktu. “Šola je zakon, javna šola pa naj postane ustava,” je ob tem izpostavil Han. Na očitke o ideološkosti vprašanja pa je Han odgovoril, da je idejni motiv Socialnih demokratov ob tej pobudi socialna država, da se poskrbi za ljudi na najboljši možen način.

“Nas zanima socialna država, za katero je ključen obseg javnih storitev, ki jih nudi posamezniku, vse to z namenom, da zagotovi okolje, kjer lahko posameznik na najboljši način razvije svoje potenciale ter tako postane dragocen člen družin in tudi družbe nasploh,” je izpostavil Han. “Ne pozabimo na pomembno kompenzacijsko vlogo sistema vzgoje in izobraževanja, katere cilj je nadoknaditi zaostanke, ki so posledica različnih, večinoma socialnih izhodišč,” je še poudaril vodja Poslanske skupine SD.

Han odločitev za javno šolo vidi kot odločitev za prihodnost te države, ki jo mora Državni zbor sprejeti kot avtonomna institucija, imuna na različne partikularne interese predstavnikov družbeno vplivnejših skupin, saj smo Socialni demokrati prepričani, da mora biti dostop do kakovostne javne izobrazbe pravica vseh, ne glede na njihove socialne položaje.

“V zaključku ponavljam stališče, da moramo iskati poti, kako krepiti javno šolstvo, da bo lahko v sistemu, kjer žal vse bolj očitno prevladuje tudi trženjska logika, vsak otrok imel možnost, da pride do kakovostne izobrazbe in razvije vse svoje sposobnosti na način, kot najbolje zmore,” je stališče za dopolnitev Ustave povzel vodja poslancev SD Matjaž Han.

Han o proračunu za leti 2018 in 2019: »Za Socialne demokrate ni pomembno samo kolikšna bo rast, še pomembneje je, kakšna je in kdo ima od nje koristi.«

/in , , /by

“Pričakovanja državljanov ob višji rasti so upravičeno visoka in dolžni smo jih uresničiti,” je poudaril vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han na seji DZ, kjer so razpravljali o predlogih proračuna za leti 2018 in 2019. Hkrati je Han opozoril na v ustavo zapisano fiskalno pravilo, ki od naše države zahteva postopno uravnoteženje javnih financ. Kdor želi drugačen proračun, bo moral zato po njegovih besedah predlagati enostavno izvedljiv način, kako naj to dosežemo. Han se je strinjal, da bi morali marsikateremu področju nameniti več denarja, denimo za odpravljanje revščine in za investicije v šolstvu. “Vsi imajo veliko želja, a tudi takrat, ko je denarja nekaj več, je treba znati manevrirati med željami in dobro je imeti presežek,” je še povedal Han.

Stališče Poslanske skupine SD do predloga proračuna za leti 2018 in 2019:

»Menim, da smo pred obravnavo najpomembnejših in za to vlado sklepnih finančnih dokumentov – proračunov za leta 2018 in 2019. Zakaj nepomembnejših? Ker se je brez nekih nepotrebnih političnih potenc treba prav pri sprejemu proračunov zavedati, da tu besede, pričakovanja, namere ali neke floskule odpadejo, ker gre za denar, številke in eksaktne okvirje. Od teh pa bo ali pa ne bodo uresničeni programski okvirji te vlade, še več, od njih so bolj kot si lahko predstavljamo, odvisna kvaliteta življenja naših državljank in državljanov. Pričakovanja teh so ob napovedih gospodarske rasti upravičeno visoka in ta pričakovanja ne da moramo, temveč smo jih dolžni upravičiti, če vemo, da so ravno proračuni kriznih, sušnih let, zategovali tam, kjer so to najbolj občutili ljudje.

Cilja te vlade ob nastopu mandata sta bila dva: stabilnost – politična in finančna – ter spodbujanje gospodarske rasti. V tem je bila do sedaj uspešna. Tudi s tem predlogom proračuna, kot je jasno razvidno iz proračunskega memoranduma, vztraja pri fiskalni konsolidaciji in spodbujanju gospodarske rasti. Vlada je torej uspešna pri dveh ciljih, ki si ju je zastavila in pri njiju namerava vztrajati.

Večina se bo strinjala, da brez trdnih financ in zdrave gospodarske rasti ostalo tudi ni mogoče. To drži. Če država ne obvladuje svojih finančnih virov in izdatkov, nima orodij za delovanje. Če ne vlaga tako, da bi gospodarstvo lahko raslo in se razvijalo, zanemarja svoje temeljno poslanstvo. Ko pa je ta temeljni red vzpostavljen, imamo pravico in dolžnost pogledati tudi dlje od naslednjih volitev in razmišljati tudi izven okvirov bruseljsko-birokratske mantre o “stabilnosti in rasti”.

Zdi se, da vsa Evropa razmišlja o tem dvojem – in samo o tem dvojem. Da je zanju pripravljena žrtvovati marsikaj. Seveda sta stabilnost in gospodarska rast pomembni, ker sta predpogoj. Pozablja pa se na vprašanje: čemu služita stabilnost in rast? Sta to končna cilja – kot menijo “finančni trgi”, Evropska komisija, mednarodni bančniki in kapitalske elite – ali pa gre za sredstvi, ki morata biti uporabljeni v korist ljudi?

Socialni demokrati verjamemo v drugo možnost. Zato bomo vedno poudarjali pomen stabilnosti in rasti; a bomo hkrati vedno opozarjali: rast in stabilnost potrebujemo zaradi ljudi in ne obratno!

Finančna stabilnost za nas pomeni, da ima država zadostne vire za izvajanje svojih nalog; da ne le obstaja, temveč tudi ukrepa. Da lahko sprejema odločitve suvereno in brez diktata. Država tudi s tem proračunom znižuje svoj dolg in po dolgih letih ustvarja celo presežek; a ne smemo pozabiti, zakaj je tako: ker smo morali sprejeti stroge omejitve fiskalnega pravila, ki od države terjajo, da vse podredi izravnanemu proračunu in nizkemu državnemu dolgu. To so okoliščine mimo katerih ne moremo. Zato za ta proračun kot tudi za naslednje velja: če bi želeli, da se od tega predloga bistveno razlikuje, bo treba spreminjati način, kako država deluje in dosega cilje. Kdorkoli želi bistveno drugačen proračun, mora predlagati tudi izvedljiv način, kako naj to dosežemo.

Rast gospodarske aktivnosti in ustvarjenega je seveda pomembna: smisel vsakega gospodarjenja je namreč v prihodnosti ustvariti več. Samo na takem pozitivnem odnosu je mogoče pričakovati, da bodo ljudje in podjetja pripravljeni delati in investirati, kupovati in prodajati. Naloga države je seveda, da ustvarja vse pogoje, da se to dogaja. Slovenija ne okreva več počasi in napovedi kažejo, da se bo to nadaljevalo. A ni vsaka rast tudi zdrava rast!

Zato za Socialne demokrate ni pomembno le, kolikšna bo rast; še pomembneje je, kakšna je in kdo ima od nje koristi! Če se del gospodarske rasti kaže v rasti cen stanovanj – navadni ljudje pa jih ne morejo kupiti – potem to ni zdrava rast! Če morajo ljudje plačevati drage zdravstvene storitve zasebnikom, medtem ko se kakovostno javno zdravstvo duši v dolgovih in čakalnih vrstah, se to pozna na BDP, a težko bi kdorkoli trdil, da je to dobro za državo in njene ljudi. To so trendi, ki jih moramo opazovati. In zelo lahko jih je prezreti, če se odločiš opazovati samo cilje, ne pa tudi poti.

To seveda ne pomeni, da je gospodarska rast nepomembna; prav nasprotno. Vsaj dva razloga sta za to, da mora njeno vzpodbujanje ostati ena najvišjih prioritet te in bodočih vlad: prvi je dejstvo, da je bil krizni upad gospodarske aktivnosti tako velik, da se šele v tem času približujemo gospodarski aktivnosti iz leta 2008. Drugi pa je dejstvo, da je na gospodarsko rast – torej rast bruto domačega produkta – vezanih vrsta omejitev in zategovanj, ki so bile uvedene kot “protikrizni ukrepi”. Mnogi od njih so močno prizadeli ljudi; za nekatere od njih se je potrebno tudi pošteno vprašati, ali je bila njihova uvedba smiselna. A uzakonjeni so bili; njihova odprava pa je z zakonom vezana prav na gospodarsko rast. Zato se mora trend rasti nadaljevati. Ob zavedanju, da ima slovensko gospodarstvo še veliko rezerv v višji dodani vrednosti in povečanju obsega poslovanja in zaposlenosti, se torej ni bati, da bi ta ali katere od prihodnjih vlad odstopila od cilja spodbujanja gospodarske rasti.

Prihaja pa obdobje, ko bodo vlade deležne izjemnih pritiskov, da začnejo omejevati rast, predvsem tam, kjer ni zdrava in predstavlja tveganja napihovanja novih predkriznih balonov. A ne slepimo se: tistim, ki živijo v balonih, ni v interesu, da baloni počijo. Tistim, ki bi se radi okoristili, prav tako ne. Velik izziv za prihodnost torej ostaja: ohraniti stabilnost in spodbujati rast, a pri tem ne pozabiti dvojega: stabilnost služi temu, da se lahko v miru dogovorimo o potrebnih spremembah in sprejemamo suverene odločitve; rast pa nima smisla, če imajo od nje korist le nekateri. Če je bil cilj te vlade vzpostaviti stabilnost in vzpodbuditi rast, mora biti cilj naslednje, kako ohraniti rast in stabilnost ter poskrbeti, da imajo ljudje od njiju tudi korist.

Socialni demokrati menimo, da je proračun v skladu s cilji vlade o stabilnosti in rasti. Pozdravljamo, da se na skoraj vseh proračunskih področjih razpoložljiva sredstva povečujejo. Predvsem področja znanosti, varnosti, zdravja in infrastrukture bodo deležna več sredstev za ključne projekte, od katerih so mnogi vezani na delo ljudi in javnih uslužbencev, ki so s požrtvovalnim delom in vsem omejitvam navkljub vsa ta leta zagotavljali visoko raven javnih storitev za vse nas. To je usmeritev, ki jo pozdravljamo.

Prav tako smo zadovoljni, da smo Socialni demokrati uspeli izboriti odpravo nekaterih protikriznih ukrepov in omejitev, med njimi prav gotovo vrnitev otroških dodatkov za 45.000 družin v 7. in 8. dohodkovnem razredu. Namreč Socialni demokrati smo prepričani, da kljub temu, da govorimo o proračunu vlade, mora posamičen minister sprejeti odgovornost in znotraj svojega resorja poiskati rešitve v okvirjih danih omejitev; kar je ministrica dr. Anja Kopač Mrak v danih proračunskih zmožnostih opravila odlično.

Kaj nam še obeta proračun? V prihodnjih letih bo poleg redne uskladitve pokojnin izvedena tudi izredna v višini 1,1%; prav tako bodo vsi upokojenci prejeli letni dodatek. Morda nekoliko prezrto, a izjemno pomembno je dejstvo, da se postopoma odpravlja splošna prepoved zaposlovanja v javnem sektorju, ki že skoraj celo desetletje ob vseh obremenitvah ne sme nadomeščati delavcev, ki odhajajo. Brez ljudi tudi javnih storitev ne more biti, zato je odločitev – ki jo bo uzakonil Zakon o izvrševanju proračuna – za 0,7% povišanja kvote za zaposlovanje v javnem sektorju dobra in jo Socialnih demokrati pozdravljamo.

Tudi omejitve za občine postopoma popuščajo: v letih 2018 in 2019 je določena povprečnina v višini 551 oz. 558 EUR; povečuje se delež povratnih sredstev države za investicijske projekte občin. Tudi sredstva za občine se torej povečujejo, ne sicer toliko kot bi bile želje druge strani, a dovolj, da je mogoče tudi tokrat iz konflikta priti do dogovora.

Dolžni pa smo – ker gre za zadnji proračun v mandatu tega državnega zbora in ker stojimo pred pomembnimi odločitvami, ki nas vse čakajo v prihodnjih mesecih – pogledati tudi v prihodnost. Biti kritični do proračuna, do partnerjev in do sebe; povedati, kaj bi sami storili drugače in nenazadnje, kaj bomo storili drugače, če bomo za svojo alternativo deležni zaupanja.

Kljub temu, pa se tudi ta proračun ne more izogniti nekaterim kritikam, tudi z naše strani. Menimo namreč, da je proračun premalo ambiciozen prav v delu, vezanem na zmanjševanje revščine in izključenosti. Prav na tem področju, za katerega odgovornost nosimo Socialni demokrati, ne zmoremo pridobiti podpore ključnih delov vlade za bolj ambiciozne korake. Ni namreč mogoče pričakovati le od enega resorja, da bo sam poskrbel za tako velik izziv, kot revščina, ki presega delokrog enega ministrstva. Ne moreš izvajati aktivnosti, če ni posluha za ideje in za to tudi ne namenjenih sredstev, o katerih odločajo drugi, z večjo politično močjo. Tu bi – če bi imeli dovolj moči – želeli bolj ambiciozne korake in več posluha za prioritete, ki so pomembne za ljudi.

Namreč ne samo od posamičnega ministra, odgovornost na celotni vladi je, da išče rešitve v okvirjih danih omejitev; za izvedbo ključnih reform, za zagotovitev stalnih virov financiranja nujno potrebnih aktivnosti… Namreč kot to vidimo tudi na primeru zdravstva, je najožji politični vrh vlade tisti edini, ki lahko narediti odločnejše premike, vendar morajo biti ti premiki – v nasprotju z dosedanjo prakso- hitri.

Socialni demokrati lahko trdimo, da smo v tem mandatu konstruktivno in z velikimi napori poskušali – z omejeno politično močjo, ki nam je dana – narediti to, kar je mogoče, da se učinki stabilnosti in rasti čimprej prenesejo do tistih, ki krize niso povzročili, so pa nosili levji delež njenih posledic in njene sanacije. V marsičem smo bili uspešni. Za kaj več očitno potrebujemo več politične moči, ki je lahko samo posledica zaupanja, da v dani situaciji dosežemo to kar je mogoče, namesto da bi prevrnili igralno ploščo in odnehali. Socialni demokrati odgovorno in po svojih najboljših močeh opravljamo svoje delo. Proračun je odraz skupnega delovanja vseh sil in mi ga podpiramo, ker je v tem trenutku v okviru mogočega.

Mi pogrešamo predvsem več razumevanja za potrebe ljudi in manj trmastega uradniškega vztrajanja, da se nekaj ne da. Več posluha za morda majhne, a konkretne projekte, ki bi z majhno investicijo lahko hitro prinesli nekajkratne rezultate.

Kot rečeno pa menimo, da je še precej rezerve pri investicijah, če se lahko tako izrazim v ljudi in v infrastrukturo. Investicije na tista področja, kjer jih ne le potrebujemo, temveč se državi celo izplačajo. S skrbjo za zdravje ljudi, za njihovo zmožnost za delo in vključenost v družbo. Pod črto, ljudje in vložek v njihov potencial in zadovoljstvo je največji garant za rast, razvoj in napredek. Pika. In tu si želimo še večjega preboja.

Tako mislim, da je danes naša naloga, naloga poslank in poslancev ter celotne vlade, da pogostokrat ozkogledo dojemanje proračuna, kot nekega eksaktnega popisa prihodkov in stroškov razširimo v zmožnost videnja proračuna kot najpomembnejšega ne samo političnega, temveč tudi razvojnega akta. Ta lahko ob dobrih nastavkih, če lahko rečem, pomeni hkrati varčevalni, investicijski in naložbeni načrt vlade, v nasprotnem pa lahko le obstane na ravni nekega bančnega spiska plusov in minusov, ki ga po navadi mesečno dobimo od banke. Socialni demokrati bomo tako oba proračuna podprli v pričakovanju, da ta ne obstane zgolj na ravni političnega, ali še več, neko zadnje finančno poročilo iztekajočega mandata, temveč novo poglavje , če želite postkriznega finančnega in gospodarskega stanja, ki bo odražalo ambicije v smeri večje osredotočenosti na naše državljanke in državljane.«

Matjaž Han
vodja Poslanske skupine SD

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!