Svet ministrov EU za kmetijstvo in ribištvo je na zahtevo Slovenije danes obravnaval problematiko obsega pooblastila Evropske komisije za sprejemanje delegiranih aktov za izjeme od pravil za zaščitene označbe porekla za vina, ki se nanaša na primer vina Teran. Slovenski minister mag. Dejan Židan je v Svet ministrov opozoril, da Slovenija nasprotuje nameri Komisije, da s takim postopkom podeli novo izjemo, ker bi s tem bistveno presegla delegirana pooblastila zakonodajalca. Slovenija je Svet EU zato pozvala, da prouči ali bi Komisija s sprejemom takega delegiranega akta, torej terciarnim aktom, posegala v pristojnosti Sveta EU kot zakonodajalca in v suverene pravice držav članic, ko gre za pogajanja o pravicah, ki jih zadevajo.

V ospredju tokratnega zasedanja Sveta EU je bila na zahtevo slovenske delegacije obravnava točke »Obseg pooblastil Komisije za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z izjemami od pravil o zaščitenih označbah porekla za vino«, ki se nanaša na primer vina Teran. Minister Židan je v razpravi dejal, da mora biti Svet EU pozoren na način postopanja Komisije, ker ustvarja presedan, na podlagi katerega bi lahko Komisija enostransko posegala v obstoječe zaščite označb vin, in to z veljavnostjo za nazaj. “Gre za vprašanje zaščite vina na evropski ravni, za kar obstajajo predpisane procedure, ki jih moramo vse države članice EU spoštovati v okviru predpristopnih in mednarodnih pogajanj,” poudaril Židan in ob tem še dodal, “da Slovenija pričakuje tudi od Evropske komisije kot varuha EU pravnega reda, da spoštuje obstoječi pravni red, vključno s spoštovanjem obstoječih procedur ter da nastopa v odnosu do vsake države članice v dobri veri”.
 
Kot je v svojem nastopu pojasnil minister Židan, je Evropska komisija te dni ob nasprotovanju Slovenije, ki ima zaščiteno označbo porekla (PDO), posredovala v obravnavo delegirani akt, s katerim bi pridelovalcem ene države članice, pet let po zaključku pristopnih pogajanj s področja kmetijstva, podelila dodatno izjemo za označevanje vina z zaščiteno označbo porekla druge države članice. “Zanimivo je, da naj bi le ta veljala za nazaj (retroaktivno), s čimer bi legalizirala trenutno nelegalno stanje na trgu,” je opozoril Židan. Komisija svojo namero argumentira, da je odobrenih že 53 izjem v korist DČ, vključno za Slovenijo v primeru burgundca in frankinje. “Tega Slovenija ne zanika, je pa pomembno izpostaviti, da pri teh izjemah nazivi za sorte niso povsem identični z imeni zaščitenih označb porekla. V primeru Terana gre za popolnoma identično poimenovanje. Bistvena razlika pa je zlasti v postopku pridobitve izjeme. Vseh navedenih 53 izjem je bilo  sprejetih v okviru predpristopnih ali mednarodnih pogajanj in NE z uporabo delegiranega akta, kot to EK namerava urediti v primeru Terana,” je povedal Židan.
 

Minister Židan je v nadaljevanju izpostavil vprašanje, zakaj potem sploh imamo pristopna pogajanja. “Tu je treba biti izjemno pozoren na način izvajanja delegiranega pooblastila. Menimo, da bi v skladu z obstoječimi pravili moralo biti vprašanje zaščite Terana obravnavano v okviru pristopnih pogajanj, podobno kot npr. Tokaj ali Prošek. Lahko da so bila v primeru Tokaja pravna izhodišča drugačna, vsebinsko pa gre za isti primer. Tokaj je zaščitena označba porekla na Madžarskem in Slovaškem. V Sloveniji pa se je pred pristopom k EU pridelovala sorta Tokaj na več kot 220 ha, kar je primerljivo s površino sorte teran na Hrvaškem. Sorta tokaj je bila uvrščena tudi na OIV listo za Slovenijo.  V pristopnih pogajanjih pa Slovenija ni dobila izjeme za označevanje sorte Tokaj, čeprav je to zahtevala. Slovenija je zato nadomestila ime sorte s sinonimom »zeleni sauvignon oziroma souvignonase,” je navedel Židan. Dodelitev izjeme po besedah ministra torej ni avtomatizem, temveč je treba poleg obstoječih praks označevanja upoštevati tudi interese nosilcev zaščitene označbe porekla, potencial za zavajanje potrošnika ter morebitne negativne ekonomske posledice. 
 
Minister Židan je nadalje tudi izpostavil, da Slovenija ni bila obveščena, da je zaščita Terana odprto vprašanje. “Evropska komisija je namreč ob pristopu nove države članice dogovorila vse izjeme glede označevanja vin in določila prehodno obdobje za ostala vina, vključno s Teranom, v Izvedbeni uredbi 753/2013/EU, sprejeti posebej zaradi vstopa Hrvaške v EU. S to uredbo je Komisija predpisala tudi prehodno obdobje za odprodajo starih zalog, tudi za sorto teran, ki se je končalo sredi lanskega leta. Torej je bil tudi glede tega vprašanja ob pristopu nove države članice dosežen kompromis,” je pojasnil slovenski minister in spomnil tudi na april 2013, ko je Komisija uradno sporočila naslednje stališče, citirano: »Teran je na trgu EU zaščiten kot slovensko vino, zato nobeno hrvaško vino ne more na trg EU s tem imenom.«

V Sloveniji in drugih članicah Unije tako že zdaj ni dovoljeno prodajati neslovenskega vina s tem imenom, po vstopu Hrvaške v Unijo pa ne bo dovoljeno niti na hrvaškem trgu. Dodatno je predstavnik tedanjega komisarja Daciana Ciolosa jasno povedal, da Hrvaška ni izrazila nasprotovanja, ko je Slovenija teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla. To bi sicer lahko storila, četudi ni bila članica EU. Iz tega primera posledično izhaja, da nobena zaščita označbe vin ni varna, če se EK odloči uporabiti pravno sredstvo v obliki delegiranega akta za katero koli zaščito in za katero koli obdobje. Slovenija po besedah ministra ocenjuje, da po sprejetju tega akta lahko Evropska komisija na podoben način poseže tudi vse ostale obstoječe zaščitene označbe porekla pri vinu. “Zato Slovenija nasprotuje nameri Komisije, da s takim postopkom podeli novo izjemo, ker bi s tem bistveno presegla delegirana pooblastila zakonodajalca,” je poudaril Židan.
 
Minister Dejan Židan je vse ostale ministre držav članic EU pozval, da naj njihovi pravni eksperti z vseh relevantnih vidikov proučijo izpostavljena postopkovna vprašanja in predlagani delegirani akt, z vidika dodeljenih pooblastil zakonodajalca. Minister je nadalje predstavil tudi značilnosti Terana in ekonomske posledice, če bi bila dodeljena izjema pri označevanju v sosednji državi. “Teran je zaščiteno ime za vino, ki se že več stoletij prideluje na planoti Kras iz grozdja sorte refošk. Na Krasu je 75% vinogradov zasajenih s trto sorte refošk, zato ima zaščita označbe porekla Terana izjemen zgodovinski, kulturen in ekonomski pomen na tem občutljivem obmejnem območju, ki je bilo v zgodovini deležno številnih pretresov. Pridelava vina na 450 ha, z letno proizvodnjo 1 milijon litrov je za Slovenijo tako pomembna zato, ker je vino Teran del slovenske identitete in kulture, simbol soočenja s težkimi pridelovalnimi razmerami in kljubovanja neugodnim naravnim danostim. V Sloveniji je bilo vino Teran vedno samo vino s Krasa. Gre za lokalno posebnost, pridelano po posebnih zahtevah, s predpisano kakovostjo in s posebnimi lastnostmi, ki so jim že v zgodovini priznavali zdravilne učinke zaradi visoke vsebnosti železa in mineralov. Če bi pridelovalci v sosednji državi na etiketah označevali sorto teran, je treba vedeti, da potrošniki ne bodo razlikovali tega vina od našega, pravega Terana, zaradi tradicije v Sloveniji, geografske bližine in povsem enakega imena. Prav tako drugi pridelovalci pri tem ne bi bili omejeni s kakovostnimi zahtevami, lahko bi v dovoljenem deležu mešali druge sorte grozdja. Vino iz sosednje države, označeno s sorto teran ne bi imelo nič skupnega s slovenskim vinom Teran s predpisano standardizirano kakovostjo. Tako vino bi slovenskim vinarjem in 900 družinam povzročilo nelojalno konkurenco in bi lahko našo zaščito izničilo, razvodenelo. Kupci naenkrat ne bi več vedeli, kaj lahko pričakujejo, ko kupijo Teran,” je pojasnil Židan.
 
Slovenski kmetijski minister Dejan Židan je svoj nastop zaključil z besedami, da je vsebinski in politični vidik želel predstaviti zgolj zato, da bodo druge države članice razumele poseben pomen Terana za Slovenijo. “Želim vas pozvati, da razmislite, kako bi tak postopek lahko vplival na vaše zaščitene označbe porekla in širše na celoten sistem geografskih zaščit. Da razmislite o pristojnostih komisije, ki lahko v skladu z Lizbonsko  pogodbo z delegiranimi akti ureja le nebistvene in politično manj pomembne zadeve,” je ministre EU v zaključku pozval Židan.