župan Mestne občine Murska Sobota

Prispevki

Župan Jevšek za STA: Zadovoljen sem z dosežki ob koncu prvega mandata na čelu murskosoboške občine

3. septembra 2018/in Lokalno, Novice /by Denis Sarkić

Župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek je prepričan, da občani živijo bolje kot pred štirimi leti, za najpomembnejši dosežek pa šteje 10,3 milijona evropskih evrov, pridobljenih za celostne trajnostne naložbe. Z dosežki v mandatu je zadovoljen, očitke opozicije pa zavrača.

“Brezposelnost je v teh štirih letih padla za osem odstotkov, po podatkih, ki jih imam, je zaposlenih 524 ljudi več, naša podjetja v celotni regiji izvažajo za 2,8 milijarde letno, kar je za deset odstotkov več kot leta 2014, število gradbenih dovoljenj se povečuje, že v prvih šestih mesecih letos smo imeli toliko prihodov in nočitev turistov kot v celotnem letu 2015,” je dosežke občine v pogovoru z novinarjem Marjanom Maučecem za STA naštel župan Aleksander Jevšek.

Od omenjenih dobrih desetih milijonov pridobljenih evropskih sredstev občina črpa denar za obnovo oziroma revitalizacijo Soboškega jezera, v sklopu katere je projekt paviljona z milanskega Expa 2015, spreminjanje mestnega središča, kmalu bodo odprli prvo etapo soboške obvoznice.

Kot pomembno je izpostavil, da so v veliki meri tudi napolnili severno obrtno-industrijsko cono in da so v mestu zrasla nekatera nova podjetja oziroma so se obstoječa razširila. “Nismo pa uspeli pokriti bazena, kar sem obljubljal, vendar smo na poti k temu, da bomo to naredili, bazen smo letos prenovili in pripravili razmere za pokritje v prihodnosti,” pravi Jevšek.

Ob kritikah, da pri gospodarskem razvoju ni uresničil obljub, pojasnjuje, da so v občini ustvarjali primerne razmere, se potrudili za vsakega vlagatelja ter da nobeden od občinskih aktov ni v predalu čakal niti en dan, razen zakonskih pogojev. Pogovarjajo se tudi s potencialnimi japonskimi investitorji.

“Moramo pa se zavedati realnosti v tem prostoru, da uspe sprejeti investitorja, ki zaposluje od 100 do 200 ljudi, več od tega pa, mislim, da kadrovsko trenutno ni sposoben, ker imajo že zdaj družinska podjetja, uspešna v našem prostoru, problem pridobiti kadre”, je opozoril.

Občini ni uspel, čeprav to ni bilo v celoti odvisno od nje, prenos lastninske pravice stare ekonomske šole na mestno občino, da bi lahko zgradbo ali podrli ali jo prenovili, ugotavlja Jevšek. V celoti gledano pa vidi neuspeh lokalnih skupnosti tudi v tem, da se demografska slika še vedno slabša in da mladi še vedno odhajajo.

Glede odnosov v mestnem svetu je izpostavil, da je ta sprejel praktično vse odločitve, ki so jih dali na dnevni red, vključno z vsemi štirimi proračuni, in da nobena ni ostala nesprejeta zaradi takih ali drugačnih “razprtij”.

“Mislim tudi, da se je dialog v mestnem svetu popravil, z njim še nisem zadovoljen, ker so še vedno, čeprav sprejemam opozicijske kritike, te pogostokrat neutemeljene, ali pa so bile preveč strankarsko obarvane,” nadaljuje Jevšek.

Županov najostrejši kritik je njegov predhodnik na položaju Anton Štihec, ki mu v imenu svoje liste med drugim očita “nevzdržne stroške za paviljon”, da so na Center za ravnanje z odpadki “prisesani nekateri svetniki Jevškovih socialnih demokratov”, da je “vodstvo občine oddalo, spet brez javnega razpisa, občinsko zemljo pri gramoznici ob Bakovski cesti”, da si “bomo mandat zapomnili po jemanju denarja iz naših denarnic, betoniranju vsega mogočega in raznoraznih omejitvah”.

“Prepričan sem, da so vsi posli narejeni transparentno, sem mu pa že nekajkrat povedal, ko smo bili deležni nekih očitkov, da če misli, da je karkoli narobe, naj se obrne na pristojne institucije, ki preverjajo, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, prekršek ali gospodarski prestopek,” na očitke odgovarja Jevšek.

O paviljonu, ki so ga poimenovali Expano, pravi, da so 80 odstotkov denarja, za katerega se strinja, da ni majhen, pridobili iz evropskih sredstev, milijon iz t. i. pomurskega zakona, občina pa vlaga 700.000 evrov.

“Ta projekt bo bistveno spremenil ne samo videz, ampak tudi uporabnost tega degradiranega območja ob Soboškem jezeru, za katerega se že 30 let govori, da bomo nekaj naredili, pa se ni nič naredilo,” je dejal Jevšek. Prepričan je, da bo paviljon postal uspešna zgodba.

Na vprašanje, zakaj – ob tem, da je v občinskem glasilu zapisal, da je vse življenje branil zakon, pravico in red, kar da je njegovo poklicno in človeško poslanstvo – ne upošteva ugotovitve ministrstva za kulturo, da je poimenovanje paviljona z imenom Expano nezakonito, Jevšek odgovarja: “Jaz določbe ministrstva za kulturo nisem dobil na mizo, kot pa veste, ima inšpektorat, ki je pristojen, drugačno mnenje.”

Ob opozorilu, da inšpektorat ob ugotovitvi ministrstva iz neznanih razlogov ni ukrepal proti imenu, ampak proti sloganu Experience Pannonia, ki pa sploh ni bil izbran (izbran je bil slogan Doživite Pomurje), občina pa zdaj dela obvod in bo ime zaščitila kot blagovno znamko, Jevšek dodaja: “Jaz v nobeni odločbi od katerekoli državne institucije nisem prebral, da je to ime nezakonito, predvsem pa mislim, da je pomembnejša vsebina kot pa ime.”

O morebitni ponovni kandidaturi ne novembrskih volitvah se Jevšek še ni odločil. Prednost ima po njegovih besedah dokončanje omenjenih projektov, odločitev pa bo sprejel v pogovorih z ljudmi.

Murskosoboški župan Jevšek ob polovici mandata: “Zadovoljen sem z delom občine in izvedenimi projekti, zato bomo nadaljevali začrtano pot.”

15. oktobra 2016/in Lokalno, Novice /by Denis Sarkić

Župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek je na polovici mandata z dosežki občine zadovoljen, kljub blokadi pri imenovanju treh direktorjev občinskih zavodov. Prepričan je, da koalicijske krize ni in se njegov slogan Povezovanje za razvoj uresničuje. Najmanj zadovoljen je z državo, ki ni podprla nadaljnje oskrbe s pitno vodo v Pomurju. Dve leti Jevškovega županovanja sta tudi prvi dve leti aktivne politike nekdanjega prvega moža kriminalistične policije v državi. Meni, “da je kar zadel”, ko se je odločal, ali gre v politiko ali ne, v pozitivnem in negativnem, je povedal v pogovoru z novinarjem Marjanom Maučecem za STA.

“Priznati pa moram, da nisem navajen, da bi v politiki, ki sem si jo zastavil, sklepal kakšne kompromise, ki bi bili v nasprotju z mojimi vrednotami in moralnimi načeli. Takih poskusov pa je bilo nekaj in zato smo si včasih prišli navzkriž v teh dveh letih,” je ocenil župan iz vrst SD. Med dosežki je naštel, da je s svojo ekipo odprl županova vrata za pogovore z občani, delo v mestnem svetu je bolj strpno, konstruktivno, ter da so dveh letih praktično sprejeli vse odloke, ki so jih dali na dnevni red mestnega sveta – od prostorskih aktov, od katerih so odvisne industrijske naložbe, do komunale in razvojnega centra.

Jevšek je kandidiral s sloganom “Povezani za razvoj” in vztraja, da ta še vedno drži. Ne zanika, da so imeli tudi “vroče debate”, kar pa se mu zdi za mestni svet normalno. V zadnjem času so v občini v ospredju težave pri imenovanju treh direktorjev občinskih zavodov, ki jih je morejo imenovati. Ustavili so se namreč ob vprašanju, ali lahko mestni svetniki glasujejo o samih sebi oziroma sorodnikih. To kaže, da koalicija ni (več) enotna. Jevšek ob tem pravi, da nekateri člani organov postavljajo osebni interes pred javnega in da tega ne bo odobraval, dokler bo župan. Vroče je tudi širše, med občinami, in sicer zaradi pomurskega vodovoda, kjer se ne morejo dogovoriti glede enotne cene. Soboška občina se je skupaj z beltinsko postavila nasproti preostalim desetim goričkim občinam in sprejela svojo ceno omrežnine. Kako se bo zaplet končal, še ni jasno.

“V Pomurju je preveč občin, 27. V preteklosti je to pomenilo razvoj, pri regijskih projektih pa se je pokazalo, da vsak ščiti svoj vrtiček. Vodovod je bil že narobe zastavljen, voden bi moral biti z enega konca za celo regijo. Merila niso bila natančno določena; tu je kriva država, ki je zdaj vse porinila na občine, češ zmenite se,” pravi soboški župan. A tega ne vidi kot razpad regije, ker da na drugih področjih, kot je Dogovor za razvoj regije, kljub zameram sodelujejo.

Ob dejstvu, da v državnem proračunu v prihodnjih dveh letih ni predviden nit cent za nadaljevanje gradnje pomurskega vodovoda in da vode tako ne bodo dobili tisti na obrobju, zaradi katerih so vodovod sploh gradili, pa pravi: “Tukaj protestiram tudi kot župan občine, ki ima vodo, ker si po načelu solidarnosti zaslužijo vodo vsi, Pomurje pa je bilo izločeno, kar je nesprejemljivo, čeprav je v Dogovoru za razvoj regije zapisano, da bomo skupaj gradili drugo etapo vodovoda.”

Kar zadeva obljube o spodbujanju podjetij, pridobivanju evropskega denarja in vračanju mladih Jevšek pojasnjuje, da je nekaj malih in srednjih podjetij zraslo, nekatera, kot Xal in GMT, pa so razširila dejavnost. Predvsem pa so spodbudni rezultati v pomurskem gospodarstvu, saj brezposelnost pada, BDP raste, izvoz pa raste, pravi Jevšek, ki sicer ne misli, da je to njegov uspeh. “Kot župan pa sem vedno takoj sprejel interesente za tuje naložbe, občina pa je v najkrajšem času pripravila potrebno dokumentacijo za naložbe in šla naproti pri ceni zemljišč in komunalnih prispevkov,” dodaja župan iz vrst SD.

Pri evropskem denarju občina v tem obdobju v okviru projekta trajnostne urbane strategije računa na 10,3 milijona evrov, k temu bo dodala svoje tri milijone. S tem bodo zgradili turistično, športno in gospodarsko infrastrukturo ob bakovski kamešnici, kjer so projekti zelo konkretni, prenovili mestno jedro in uredili Fazanerijo. V tem sklopu je tudi prometna strategija, ki daje prednost kolesarskim stezam, parkiriščem zunaj mesta, izposoji koles in s tem čim manj avtomobilom v mestu ter tako izboljšanju kakovosti zraka, dodaja Jevšek. Občina se je vključila tudi v lokalno akcijsko skupino Goričko, kjer je nekaj čez 2,5 milijona evrov namenjenih za razvoj podeželja oziroma primestnim naseljem.

V precejšnji meri je občini že uspelo “vrniti mestu dušo”, z novimi prireditvami je zaživelo mestno jedro. Na vprašanje, kakšni so odzivi na njegovo delo, pa soboški župan odgovarja, da se bo to pokazalo, če bo kandidiral na naslednjih volitvah. Ali torej bo? “Tega še ne morem povedati, pol mandata je še pred mano in s tem se ne obremenjujem, se pa s tem, da izpolnim obljube in da naredimo čim več ali skoraj vse, kar smo si zastavili,” je odgovoril murskosoboški župan Jevšek.

Ministrica Katič izročila MO Murska Sobota certifikat Združenih narodov »Mesto in občina, odporna proti nesrečam«

25. aprila 2016/in Lokalno, Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Ministrica za obrambo Andreja Katič in generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But sta v ponedeljek, 25. aprila, na slovesnosti v prostorih obrambnega ministrstva županu Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksandru Jevšku izročila certifikat Združenih narodov »Mesto in občina, odporna proti nesrečam«.

Ministrica za obrambo Andreja Katič je ob tem povedala, da je vesela, da se je po Kamniku v kampanjo Združenih narodov »Odporni na nesreče, moje mesto se pripravlja« vključila tudi Murska Sobota in uspela pridobiti certifikat ter se s tem zavezala k nadaljevanju organiziranega in strukturiranega dela na področju zmanjšanja tveganj nesreč.

“Kot ministrica, pristojna za področje zaščite in reševanja, vidim možnosti za izboljšanje pripravljenosti države na nesreče tudi v tesnejšem sodelovanju z drugimi resorji, zelo pomemben korak pa smo naredili konec lanskega leta z ustanovitvijo Sveta Vlade Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami kot nacionalne platforme za zmanjšanje tveganja nesreč,” je poudarila ministrica Katič. Generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But je dodal, da je smisel tega certifikata vlaganje v preventivo.

Župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek je na podelitvi povedal, da je pridobljen certifikat rezultat dela vseh gasilcev, pripadnikov Civilne zaščite in ostalih. “Zavedamo se, da je varnost kot vrednota vse bolj cenjena. Prekmurje je regija, ki vse več vlaga v turizem in tudi zato je varnost za nas zelo pomembna, v ta projekt pa želimo privabiti tudi sosednje države,” je povedal soboški župan Jevšek iz vrst SD in dodal, da je Murska Sobota tako danes med 3.100 mesti po svetu, ki se zavedajo pomena dobre pripravljenosti ob nesrečah.

Ministrica Katič v Murski Soboti poudarila humanost, solidarnost in visoko usposobljenost ekip prvih pomoči ter njihov pomen pri pomoči beguncem

4. oktobra 2015/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Ministrica za obrambo Andreja Katič je v soboto, 3. oktobra, v Murski Soboti nagovorila zbrane na predstavitvi in ogledu XXI. državnega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa je potekalo po središču mesta.

Ministrica iz vrst SD je v svojem nagovoru poudarila, da gre za dogodek, na katerem se izražata tako humanost in solidarnost kot tudi visoka usposobljenost in strokovna podkovanost naših ekip prve pomoči. Nato je čestitala članom ekipe Rdečega križa Slovenije – Območnega združenja Grosuplje, ki so kot lanskoletni državni zmagovalci letos septembra na 18. evropskem tekmovanju ekip prve pomoči (First AidConvention in Europe – FACE) v Bukarešti premagali vso evropsko konkurenco in tako postali evropski prvaki.

“S svojim izjemnim uspehom so dali pomembno sporočilo in vzor vsej slovenski javnosti ter vsej Evropi pokazali, da smo Slovenci ljudje z visoko stopnjo solidarnosti in humanosti ter hkrati izjemno strokovni pri svojem delovanju,” je ob čestitki dejala ministrica ter poudarila, da se na Ministrstvu za obrambo in v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje zavedajo, kako pomembno vlogo imajo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami prav prostovoljci.

Zato je v novem nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje 2016–2022 znova izpostavljen status prostovoljnih reševalcev. Status vseh prostovoljcev, vključenih v različne reševalne sestave zaščite, reševanja in pomoči, pa se bo izboljšal tudi z nameravano dopolnitvijo Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

 
Ministrica Andreja Katič je kot zelo pomembno poudarila tudi srečanje z vodstvom Rdečega križa Slovenije, s katerim na Ministrstvu za obrambo in v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje odlično sodelujejo. Rdeči križ Slovenije namreč na področju zaščite, reševanja in pomoči opravlja pomembne dejavnosti na območju celotne države. “Dandanes je vse očitneje, da so prav naravne in druge nesreče ena največjih groženj naši nacionalni varnosti. Zato je sinergija vseh subjektov, ki delujejo na področju zaščite in reševanja, vitalnega pomena za varnost naše države,” je še dejala ministrica Katič.
 
V nadaljevanju je namenila pozornost tudi tematiki beguncev. Glede na pristojnosti obrambnega resorja je ocenila, da se je to do zdaj s tem izzivom ustrezno spoprijelo. “Zadovoljni smo, da so ekipe Rdečega križa in Civilne zaščite ljudem na poti v Evropo nudile strokovne storitve pri zagotavljanju nastanitve in človečnost pri reševanju njihovih najnujnejših potreb. Verjamem, da lahko računamo na nadaljnjo podporo Rdečega križa in pripravljenost vaših ekip, saj se bomo z izzivi ob migracijah morali soočati tudi v prihodnje,” je poudarila obrambna ministrica.
 
Ministrica se je zahvalila tudi županu Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksandru Jevšku za vso podporo pri organiziranju pomembnih dogodkov na področju zaščite in reševanja ter seveda tudi na obrambnem področju na območju Murske Sobote. Izpostavila je tudi velik pomen dobrega mednarodnega sodelovanja na področju zaščite in reševanja, saj naravne in druge nesreče ne poznajo meja.

Generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But in glavni direktor Civilne zaščite Furlanije – Julijske krajine iz Italije Luciano Sulli sta ob tej priložnosti podpisala tri tehnične priloge k Protokolu o čezmejnem sodelovanju med Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje in Civilno zaščito Furlanije – Julijske krajine pri napovedovanju, preprečevanju in vzajemni pomoči ob naravnih in drugih nesrečah.

“S tem bo omogočeno lažje in učinkovitejše operativno sodelovanje na obmejnem območju Slovenije in Italije,” je poudarila ministrica. Dogodka so se udeležili tudi predstavnik Švedske agencije za zaščito in pripravljenost Rolf Nordengren, vodja Sektorja za civilno zaščito na avstrijskem notranjem ministrstvu Robert Stocker in predstavnik federalnega urada za Civilno zaščito Švicarske konfederacije Roland Bollin.
 
Na predstavitvi je zbrane med drugimi nagovorili tudi župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek. Ministrica za obrambo Andreja Katič si je po predstavitvi ogledala delovne točke preverjanja, se pogovarjala z udeleženci, v nadaljevanju pa je tudi obiskala mednarodno tekmovanje gasilskih desetin, ki je prav tako 3. oktobra potekalo v Murski Soboti. Prvo mesto na državnem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči Rdečega križa in Civilne zaščite je osvojila ekipa Mestne občine Ptuj I., druga je bila ekipa NEK, tretja pa ekipa Johnson Controls Slovenj Gradec.