Židan: Kmetijski ministri EU blizu dogovora za stabilizacijo razmer na kmetijskih trgih
Ministri Evropske unije pristojni za kmetijstvo so se v Bruslju sestali na izrednem zasedanju Sveta EU, ki se ga je udeležil slovenski minister mag. Dejan Židan. Na njem so obravnavali krizne razmere v kmetijskem sektorju, še posebno v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave ter prašičjega mesa. Ministri so po dolgi razpravi dogovorili, da bodo predlagane rešitve poskušali doreči na strokovni ravni ter doseči dokončno politično soglasje na neformalnem zasedanju ministrov EU naslednji torek v Luksemburgu. Minister Židan je pozdravil napore Evropske Komisije za iskanje rešitev iz krize, ki je sicer po besedah ministra ni povzročil kmetijski sektor, čeprav posledice krize najbolj čuti ravno kmet in živilska industrija.
Izredno zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri začeli popoldan z razpravo o razmerah in razvoju kmetijskih trgov ter o ukrepih za stabilizacijo razmer na trgu. Evropska komisija je predlagala celovit sveženj ukrepov v vrednosti 500 milijonov evrov za takojšnjo pomoč kmetom. Sveženj je predstavil podpredsednik Komisije Jyrki Katainen, sveženj pa je osredotočen na reševanje finančnih težav kmetov, izzivov pri delovanju prehranske verige ter na stabilizacijo trgov.
Komisija predlaga ciljno pomoč v obliki nacionalnih ovojnic za vse države za ublažitev krize v mlečnem sektorju, podaljšanje in okrepitev pomoči za zasebno skladiščenje masla in posnetega mleka v prahu ter novo shemo zasebnega skladiščenja za prašičje meso. Komisija je predlagala tudi povečanje proračuna za promocijo evropskih proizvodov v letu 2016 in krepitev spodbujanja izvoza proizvodov EU na tretje trge. Za premostitev težav pri delovanju prehranske verige pa je Komisija predlagala vzpostavitev nove delovne skupine, ki bo preučila vrsto ciljnih ukrepov.
Slovenija pozdravlja sklic izrednega Sveta za kmetijstvo, saj meni, da je razprava o razmerah in razvoju kmetijskih trgov ter o ukrepih za stabilizacijo razmer na trgu nujna. Minister mag. Dejan Židan je glede predlaganega 500-milijonskega svežnja Evropske komisije dejal, da je še nedodelan, predlaganih pa je bilo več ukrepov za rešitev nastalih razmer, ki so predvsem posledica podaljšanja omejevalnih ukrepov na trg Ruske federacije, odprava mlečnih kvot in slabitve povpraševanja v Aziji.
Sicer pa minister Židan pozdravlja, da je Komisija v sveženj vključila dva slovenska predloga, ki sta bila dobro sprejeta, in sicer za odkup viškov mlečnih proizvodov v humanitarno pomoč beguncem ter za razširitev uporabe ukrepa za razdeljevanje mleka v šolah. Izpostavil pa je tudi pomen promocije na notranjem trgu, ki bi lahko bila ucinkovit ukrpe poleg promocije na tretjih trgih. Glede razreza sredstev pa je minister po zasedanju dejal, da 500 milijonov evrov ne bo šlo iz kriznih rezerv EU, temveč iz tistega dela evropskega proračuna, ki se polni z dajatvami, vendar podroben razrez za zdaj ni znan.
Po oceni ministra naj bi šlo za neposredno finančno pomoč proizvajalcem mleka več kot 300 milijonov. Odprava mlečnih kvot aprila letos je povečala proizvodnjo. Slovenija je po ministrovih besedah med državami, kjer proizvodnja mleka narašča hitreje, približuje se 3 odstotkom, medtem ko je povprečje v EU trenutno 0,8 odstotka. Po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije intenzivna kmetija s povprečno mlečnostjo 6500 litrov mleka pokrije samo še 79 odstotkov vseh stroškov. Odkupna cena mleka je v zadnjem letu padla za 20,5 odstotka, kar je povprečje v EU, veleprodajna za 9,4 odstotka, maloprodajna pa je celo narasla za odstotek. To po besedah ministra pomeni, da krize ne čutijo vsi in da ni solidarnosti.
Poleg mleka in mlečnih izdelkov ter jabolk je posreden vpliv v slovenski trgovinski bilanci s kmetijski proizvodi občutiti še v sektorju prašičjega mesa. Zaradi nizkega deleža proizvodov, za katere je Ruska federacija uvedla omejevalne ukrepe, v celotnem slovenskem izvozu na trg Ruske federacije, se na slovenskem trgu soočamo predvsem s posrednim učinkom prepovedi uvoza kmetijsko-živilskih proizvodov s poreklom EU na trg Ruske federacije. Pri tem je pomembno dejstvo, da gre za sektorje, ki k bruto vrednosti slovenskega kmetijstva prispevajo pomembne deleže (govedoreja okoli 27 %, od tega prireja mleka okoli 15 %, perutninarstvo okoli 8 %, prašičereja dobre 4 %, sadjarstvo med 5 % in 8 %, s tem da so jabolka pri nas najpomembnejša sadna vrsta).