Baković: Zakaj država tolerira nabavo zdravil v javnih lekarnah s kršitvijo pravil o javnem naročanju?

Poslanec Socialnih demokratov Predrag Baković je na seji Državnega zbora s poslanskim vprašanjem opozoril na problem (ne)izvajanja javnih naročil v javnih lekarnah. Javni lekarniški zavodi že vrsto let ne spoštujejo predpisov o javnem naročanju, zdravila pa nabavljajo z neposrednimi pogodbami z določenimi dobavitelji. Samo v letu 2018 je 24 lekarniških zavodov s štirimi največjimi dobavitelji zdravil, medicinskih pripomočkov in prehranskih dopolnil brez razpisa ustvarilo 481 milijonov evrov prometa.

Nespoštovanje predpisov omogoča monopolni položaj, posledično pa dražja zdravila tako na recept kot brez recepta in slabšo kakovost storitev. Kar pa vedno prekomerno plačata Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s tem pa vsi zavarovanci oziroma pacienti. To ugotavlja tudi Računsko sodišče in Agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence. Da so javni lekarniški zavodi dolžni spoštovani zakon o javnem naročanju, trdi tudi Ministrstvo za javno upravo, k sprožitvi ustreznih postopkov pa je že pozvala tudi Komisija za nadzor javnih financ.

Zato je ministra za notranje zadeve vprašal, zakaj se takšno stanje dopušča in zakaj nobena institucija, zadolžena za zakonitost in nadzor, ne ukrepa. Pri tem po njegovih besedah prihaja do oškodovanja javnih sredstev, dražjih zdravil in slabših storitev. Baković je ob tem vprašal tudi ministra za zdravje, zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije plačuje javnim lekarnam sredstva za nabavo zdravil, čeprav ve, da zdravila niso nabavljena na zakonit način. Zanimalo ga je tudi, kako bo Ministrstvo za zdravje zagotovilo učinkovito upravljanje in nadzor nad javnimi lekarnami, ali bo za nastalo škodo kdo tudi odškodninsko odgovarjal ter zakaj ZZZS plača ceno za zdravila, ki niso znižana za naknadne popuste, ki jih od dobaviteljev zdravil prejmejo javni lekarniški zavodi.

Minister za zdravje Aleš Šabeder je Bakoviću odgovoril z izgovorom, da je zaradi specifičnosti trga zdravil nemogoče vnaprej definirati količino in vrste zdravil v skladu z veljavnimi predpisi. Pri tem pravi, da je bilo v preteklosti izvedeno že več srečanj in sestankov, na katerih so iskali optimalno rešitev za problem neizvajanja javnih naročil pri nabavi zdravil.

Odgovor je v tem pogledu za poslanca Bakovića razočaranje, saj kaže, da se država sicer zaveda, da javne lekarne zdravila nabavljajo v nasprotju s pravili javnega naročanja, da pa vzdrževanje nezakonitosti vedno znova opravičujejo s specifiko področja: “Tako smo v nevzdržnem stanju, ko država načrtno tolerira neizvajanje zakonodaje, s tem pa nezakonito nabavo zdravil, ki jih na koncu plačamo vsi zavarovanci.”

Spomnimo, da je Računsko sodišče že leta 2016 izvedlo prečno revizijo nabave zdravil v Celjskih lekarnah, Gorenjskih lekarnah in Mestnih lekarnah. Pri tem je ugotovilo, da so javni lekarniški zavodi glede na svoj pravni status, nedvomno naročniki po zakonu s področja javnega naročanja, da nabava zdravil v lekarnah ni izvzeta iz pravil javnega naročanja. Pri tem Računsko sodišče ugotavlja, da nespoštovanje predpisov o javnem naročanju ne zagotavlja gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev. Opozarja, da obstoječi mehanizmi javnega naročanja, kot je sklenitev okvirnega sporazuma z več ponudniki s predhodno priznano usposobljenostjo, ocenjuje kot primeren postopek javnega naročanja, ki omogoča tudi ustrezno fleksibilnost tako z vidika naročnika, kakor ponudnika.

Nabava zdravil v javnih lekarniških zavodih v letu 2018

Vir: erar.si in portal javnih naročil

Tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar na vprašanje ni izrecno odgovoril, ampak je postregel z nekaj statistikami o pregonu korupcije v zdravstvu. Tudi v tem pogledu je Bakovič razočaran, da na pristojnih ministrstvih ni volje za to, da se vzpostavi zakonito stanje, nabava zdravil podvrže javnemu nadzoru, nezakonita in negospodarna ravnanja pa ustrezno sankcionira.

Predrag Baković je napovedal, da bodo v poslanski skupini SD ta neprijetna vprašanja postavljali še naprej, najverjetneje z javno razpravo na pristojnih delovnih telesih Državnega zbora: “Ta večletna kršitev veljavnih predpisov o javnem naročanju je poznana čisto vsem, Računskemu sodišču, Državni revizijski komisiji, Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, Državnemu tožilstvu, Komisiji za nadzor javnih financ in Odboru za zdravstvo Državnega zbora, pa tudi Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V času, ko bi morali vsa razpoložljiva sredstva nameniti skrajševanju čakalnih vrst in nujnim nalogam v zdravstvu, je načrtno in tolerirano neizvajanje javnih naročil nedopustno.”