Prispevki

Predrag Bakovič

Poslanec Baković predsedniku vlade zastavil vprašanje glede ukrepanja države proti t.i. vardam

Poslanec Socialnih demokratov Predrag Baković je na začetku novembrske seje DZ predsedniku vlade Marjanu Šarcu zastavil poslansko vprašanje glede problema varde, katere pripadniki kot paravojaška enota patruljiralo na obmejnih območjih.

“Socialni demokrati absolutno obsojamo dejanja, kot jih izvajajo pripadniki katerihkoli samooklicanih varuhov meja, vaških straž ali vard, prav tako pa smo prepričani, da imajo takšni postroji najmanj znake prekrška,” je uvodoma poudaril Baković in dodal, da »ustanavljanje takšnih formacij po državi ne prinaša nič dobrega, saj mora monopol sile obdržati država.« Zato ga je zanimalo, kaj konkretno bo vlada storila za to, da se vzpostavi nadzor in sankcioniranje tovrstnih postrojev, ki načenjajo demokracijo in razburjajo državljanke in državljane.

Poslanec Bakovič je bil glede resnosti vprašanja vard neomajen. Po njegovih besedah so zadnji dogodki na jugovzhodnem delu države in drugod precej razburili javnost. »Ljudje vedo povedati, da so v preteklih dneh na območju Kostela in tudi po ostalih krajih na južni meji države opazili delno ali pa v celoti organizirano vojaško formacijo, ki se je prosto gibala po državni meji, tamkaj taborila, izvajala postroje in urjenja. Jasno je, da gre za tako imenovano vardo,” je poslanec Baković predsedniku vlade Šarcu predstavil problematiko delovanja t.i. vard, pripadnike katerih je moč srečati predvsem na območjih Slovenije, ki mejijo s Hrvaško.

Baković je omenil, da posnetki kažejo pripadnike varde, ki nosijo orožje, za katere se sicer trdi, da gre za replike, a po njegovem prepričanju se je »vrhunec« dogajanja zgodil prav v Kočevski reki, kjer so pripadniki varde imeli postroj, nekaj zamaskiranih posameznikov v polni formaciji pa se je z orožjem sprehodilo čez tamkajšnjo vas, kar je po besedah poslanca prebivalce precej vznemirilo. Policija naj bi prisotnost in aktivnost vard sicer spremljala, a ker prekrškov ali kaznivih dejanj ni zaznala, tudi ukrepov ni bilo. Poslanec pa je, nasprotno, prepričan, da so v vseh ravnanjih in postrojih varde znaki prekrška po zakonu o varstvu javnega reda in miru ter po zakonu o javnem zbiranju izpolnjeni.

“Pozdravljam odločitev Sveta za nacionalno varnost, da se predlaga sprememba Kazenskega zakonika in določbe prekrškovnih predpisov, a do teh sprememb je še daleč. Vsi vemo, koliko časa traja neka sprememba zakonodaje,  časa za ukrepanje pa po mojem mnenju ni več veliko. Ustanavljanje takih formacij se namreč širi po celotni državi in to me spominja na neke druge čase, na čase 30. let prejšnjega stoletja, kar ne prinaša nič dobrega. Zlasti, ker se monopol prisile, ki jo mora imeti le država, poskuša prenašati na neke druge skupine, kar pa vodi v katastrofo in razpad,” je bil odločen Baković.

V sled vseh nakopičenih dilem je poslanec predsedniku Vlade RS zastavil vprašanje glede aktivnosti vlade, da se to stanje prekine in se ugotovijo nakazane kršitve. Predsednik Vlade je poslancu odgovoril s strinjanjem, poslančeve besede po njegovem držijo. Policija po besedah predsednika vlade dogajanje spremlja in ukrepa, kolikor ji to dovoljuje zakonodaja.

Baković je ob zahvali na odgovor dopolnil, da je ključno pri delu policije to, da se mora ogroženi oziroma vznemirnjeni identificirati z imenom in priimkom, »a ker se nihče ne želi izpostavljati, še niso dobili nikogar. Ko sem spremljal te posnetke in izjave v medijih, vam lahko z imenom in priimkom povem, če je to seveda v pomoč policiji, da sem se sam počutil izjemno vznemirjenega in ogroženega«.

»Verjamem, da so se tudi moji kolegi iz Poslanske skupine Socialnih demokratov v tem primeru počutili vznemirjene in ogrožene,« se je z imenom in priimkom izpostavil poslanec Predrag Baković, ki je v zaključku razprave v zvezi z vardami citiral vrhovnega državnega tožilca: »Obstoj kakršnekoli organizirane, oborožene ali pol oborožene skupine na ozemlju Republike Slovenije pomeni, samo po sebi, protiustavno stanje, ki ni v skladu s pravom Evropske unije, katere polnopravna članica je tudi Slovenija. V primeru ogrožanja kogarkoli je v mirnem času protipravnost ali krivda lahko izključena le z uporabo pravnih institutov, kot sta skrajna sila ali celo silobran. Drugačno ravnanje pri ustanavljanju tako imenovanih vaških straž ali drugih oboroženih ali pol-oboroženih skupin, bi lahko bilo prepoznano kot ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve po 359. členu Kazenskega zakonika, obstoj takih skupin pa že lahko predstavlja doseženo protiustavno stanje.«

Premier Šarec je v razpravi še dejal, da so na seji sveta za nacionalno varnost sprejeli navodilo ministrstvu za spremembo zakonodajo, ker ustanavljanje »vaških straž, po domače povedano, ni za nikamor.« Glede nezakonitih migrantov pa je poudaril, da je težava v slabem nadzoru meje Hrvaške z BiH »in tisti, ki nam očitajo, da slabo branimo meje, bi Hrvaško takoj sprejeli v Schengen.«

Baković: Zakaj država tolerira nabavo zdravil v javnih lekarnah s kršitvijo pravil o javnem naročanju?

Poslanec Socialnih demokratov Predrag Baković je na seji Državnega zbora s poslanskim vprašanjem opozoril na problem (ne)izvajanja javnih naročil v javnih lekarnah. Javni lekarniški zavodi že vrsto let ne spoštujejo predpisov o javnem naročanju, zdravila pa nabavljajo z neposrednimi pogodbami z določenimi dobavitelji. Samo v letu 2018 je 24 lekarniških zavodov s štirimi največjimi dobavitelji zdravil, medicinskih pripomočkov in prehranskih dopolnil brez razpisa ustvarilo 481 milijonov evrov prometa.

Nespoštovanje predpisov omogoča monopolni položaj, posledično pa dražja zdravila tako na recept kot brez recepta in slabšo kakovost storitev. Kar pa vedno prekomerno plačata Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s tem pa vsi zavarovanci oziroma pacienti. To ugotavlja tudi Računsko sodišče in Agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence. Da so javni lekarniški zavodi dolžni spoštovani zakon o javnem naročanju, trdi tudi Ministrstvo za javno upravo, k sprožitvi ustreznih postopkov pa je že pozvala tudi Komisija za nadzor javnih financ.

Zato je ministra za notranje zadeve vprašal, zakaj se takšno stanje dopušča in zakaj nobena institucija, zadolžena za zakonitost in nadzor, ne ukrepa. Pri tem po njegovih besedah prihaja do oškodovanja javnih sredstev, dražjih zdravil in slabših storitev. Baković je ob tem vprašal tudi ministra za zdravje, zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije plačuje javnim lekarnam sredstva za nabavo zdravil, čeprav ve, da zdravila niso nabavljena na zakonit način. Zanimalo ga je tudi, kako bo Ministrstvo za zdravje zagotovilo učinkovito upravljanje in nadzor nad javnimi lekarnami, ali bo za nastalo škodo kdo tudi odškodninsko odgovarjal ter zakaj ZZZS plača ceno za zdravila, ki niso znižana za naknadne popuste, ki jih od dobaviteljev zdravil prejmejo javni lekarniški zavodi.

Minister za zdravje Aleš Šabeder je Bakoviću odgovoril z izgovorom, da je zaradi specifičnosti trga zdravil nemogoče vnaprej definirati količino in vrste zdravil v skladu z veljavnimi predpisi. Pri tem pravi, da je bilo v preteklosti izvedeno že več srečanj in sestankov, na katerih so iskali optimalno rešitev za problem neizvajanja javnih naročil pri nabavi zdravil.

Odgovor je v tem pogledu za poslanca Bakovića razočaranje, saj kaže, da se država sicer zaveda, da javne lekarne zdravila nabavljajo v nasprotju s pravili javnega naročanja, da pa vzdrževanje nezakonitosti vedno znova opravičujejo s specifiko področja: “Tako smo v nevzdržnem stanju, ko država načrtno tolerira neizvajanje zakonodaje, s tem pa nezakonito nabavo zdravil, ki jih na koncu plačamo vsi zavarovanci.”

Spomnimo, da je Računsko sodišče že leta 2016 izvedlo prečno revizijo nabave zdravil v Celjskih lekarnah, Gorenjskih lekarnah in Mestnih lekarnah. Pri tem je ugotovilo, da so javni lekarniški zavodi glede na svoj pravni status, nedvomno naročniki po zakonu s področja javnega naročanja, da nabava zdravil v lekarnah ni izvzeta iz pravil javnega naročanja. Pri tem Računsko sodišče ugotavlja, da nespoštovanje predpisov o javnem naročanju ne zagotavlja gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev. Opozarja, da obstoječi mehanizmi javnega naročanja, kot je sklenitev okvirnega sporazuma z več ponudniki s predhodno priznano usposobljenostjo, ocenjuje kot primeren postopek javnega naročanja, ki omogoča tudi ustrezno fleksibilnost tako z vidika naročnika, kakor ponudnika.

Nabava zdravil v javnih lekarniških zavodih v letu 2018

Lekarna Ajdovščina6.636.120,21 €
Lekarna Brežice6.714.694,49 €
Celjske lekarne39.091.117,69 €
Kraške lekarne Ilirska Bistrica17.272.965,83 €
Lekarne Kočevje4.292.568,83 €
Obalne lekarne Koper18.855.245,75 €
Gorenjske lekarne44.021.464,46 €
Lekarna Krško 4.301.067,55 €
Mariborske lekarne Maribor 48.325.163,87 €
Lekarna Mozirje   4.081.433,82 €
Pomurske lekarne Murska Sobota28.392.571,81 €
Goriška lekarna13.671.723,40 €    
Dolenjske lekarne Novo mesto 22.242.274,09 €  
Lekarna Ormož 4.063.162,92 €  
Lekarna Ptuj11.235.182,26 €  
Koroška lekarna17.562.668,69 €    
Lekarna Ribnica3.035.138,41 €
Lekarna Sevnica5.840.976,29 €
Lekarna Slovenska Bistrica6.451.255,16 € 
Zasavksa lekarna Trbovlje13.987.823,77 € 
Lekarna Velenje 13.265.297,70 €    
Žalske lekarne5.982.552,90 €
Mestne lekarne Kamnik 20.596.275,27 € (7.470.328,00€ javno naročilo)
Lekarna Ljubljana 133.313.571,54 € (4.744.705,33€ javno naročilo).

Vir: erar.si in portal javnih naročil

Tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar na vprašanje ni izrecno odgovoril, ampak je postregel z nekaj statistikami o pregonu korupcije v zdravstvu. Tudi v tem pogledu je Bakovič razočaran, da na pristojnih ministrstvih ni volje za to, da se vzpostavi zakonito stanje, nabava zdravil podvrže javnemu nadzoru, nezakonita in negospodarna ravnanja pa ustrezno sankcionira.

Predrag Baković je napovedal, da bodo v poslanski skupini SD ta neprijetna vprašanja postavljali še naprej, najverjetneje z javno razpravo na pristojnih delovnih telesih Državnega zbora: “Ta večletna kršitev veljavnih predpisov o javnem naročanju je poznana čisto vsem, Računskemu sodišču, Državni revizijski komisiji, Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, Državnemu tožilstvu, Komisiji za nadzor javnih financ in Odboru za zdravstvo Državnega zbora, pa tudi Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V času, ko bi morali vsa razpoložljiva sredstva nameniti skrajševanju čakalnih vrst in nujnim nalogam v zdravstvu, je načrtno in tolerirano neizvajanje javnih naročil nedopustno.”

Židan na festivalu 3FŽO: Na področju starejših v tem mandatu vlade več pomembnih nalog

Predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan se je skupaj s poslanci SD Markom Koprivcem, mag. Bojano Muršič, dr. Milanom Brglezom, Predragom Bakovičem in Sonibojem Knežakom v Ljubljani udeležil Festivala za tretje življenjsko obdobje (3FŽO). Židan je v izjavi za medije dejal, da je na področju starejših v tem mandatu več nalog, ki so zapisane tudi v koalicijski pogodbi. Med njimi je zakon o dolgotrajni oskrbi.

“Koalicija se zaveda, da je rast števila starostnikov civilizacijski dosežek, ki se mu bo morala družba prilagoditi,” je dejal Židan. “Zakon o dolgotrajni oskrbi je po njegovih besedah potreben, ker starejši potrebujejo pomoč, tako tisti, ki živijo v svojem stanovanju, kot tisti, ki so v varovanih stanovanjih ali v domu,” je poudaril predsednik DZ.

Po njegovih besedah je pomembna tudi odločitev koalicije, da učinkovito poseže v čakalne vrste v zdravstvu. “S tem bodo pridobili tudi starostniki, saj imajo več kroničnih bolezni,” je opozoril Židan.

Kot tretji ukrep je izpostavil usklajevanje pokojnin dvakrat letno, torej ne le zakonsko določeno usklajevanje, ampak še dodatno izredno uskladitev. “Upokojencem je treba namreč v tem mandatu vrniti, kar jim je varčevalni zakon odvzel,” je še poudaril Židan.