Poslansko vprašanje poslanke Socialnih demokratov Andreje Katič, ki ga je na današnji redni aprilski seji Državnega zbora zastavila predsedniku vlade:
“Spoštovani predsednik Državnega zbora, predsednik vlade, cenjeni ministrski zbor, kolegice in kolegi!
V naši družbi so se uveljavile prevelike socialne razlike in neenakosti, ki vodijo družbeni razvoj v napačno smer. Kriza ta razmerja še poglablja. Neoliberalni in nekonservativni gospodarski modeli za svoj obstoj potrebujejo razlike v potencialih, iz katerih črpajo moč in kratkoročne koristi, zato je logična njihova težnja po ustvarjanju večjih razlik med ljudmi.
Socialni demokrati take razvojne logike ne moremo sprejeti. Verjamemo, da tako menijo tudi naši koalicijski partnerji. Prepričani smo, da je gospodarski razvoj povezan predvsem z ljudmi in z njihovo aktivno participacijo. Uspešna gospodarstva so po našem tista, ki so sposobna vključiti v svoje procese čim več ljudi, njihovih ustvarjalnih potencialov in znanj. Srednji razred je gonilna sila razvoja, zato ga je nujno potrebno krepiti. V Sloveniji pa smo storili ravno nasprotno. Leta 2007 uvedena davčna reforma je zmanjšala javnofinančne prilive za 900 milijonov evrov letno.
Po oceni nekaterih ekonomistov je najbolj obremenila prav srednji razred. Ta je bil na udaru tudi po spremembi socialne zakonodaje po sprejemu ZUJF. Prepad med bogatimi in revnimi se poglablja. Slovenija je na poti gospodarskega okrevanja. Seveda so zahteve in pričakovanja večja od realnih možnosti, pa vendar Socialni demokrati menimo, da je prišlo obdobje, ko morajo rezultati gospodarskega okrevanja vplivati tudi na blaginjo ljudi.
Potrebujemo nov družbeni dogovor, ki mora temeljiti na obljubi, da bomo jutri vsi skupaj živeli bolje, da bo ta domovina varna, pravična, solidarna, močna, povezana, prodorna, ustvarjalna. Vzpostaviti moramo mehanizme, ki bodo zagotavljali investiranje dobička tudi v kakovost življenja državljank in državljanov. Socialni demokrati menimo, da je v zasledovanju tega cilja potrebna tudi sprememba dohodninske lestvice, saj obstoječi način ni pravičen. Potreben je nov dohodninski razred, ki bo razbremenil srednji sloj. Učinek bo dvojen. Večji priliv v proračun in povečana domača potrošnja. Končna posledica bo večja gospodarska rast. Možnosti za preoblikovanje dohodninske lestvice smo napovedali tudi v koalicijskem sporazumu.
Spoštovani predsednik vlade, Socialni demokrati vas sprašujemo ali je med ukrepi, ki so predvideni za razbremenitev gospodarstva na eni in dviga potrošnji na drugi strani tudi sprememba dohodninske lestvice tako, da se razbremeni srednji razred?”
Odgovor predsednka vlade dr. Mira Cerarja:
“Spoštovana poslanka!
Naj najprej kar takoj odgovorim na vprašanje, ki ste ga na koncu postavili. Konkretni ukrepi glede dohodninske lestvice, torej ali se bo ta spremenila, da se bo razbremenil srednji razred, še niso oblikovani. Je pa to ena od, kot ste rekli, zavesti Vlade, da se ta možna sprememba prouči in uveljavi, če ne bomo našli boljših tovrstnih ukrepov, ki bodo zagotovili ravno to o čemer ste govorili. In naj tukaj rečem nekaj, da ne bo nobenega dvoma. Ne samo SD, pa še kakšna druga stranka, tudi SMC in verjetno še kdo si izrazito želi in prizadeva, da bi seveda v našo državo nazaj prišlo nekaj več blagostanja tudi za vse tiste, ki so danes revni, ponižani, razžaljeni torej brez nekih zadostnih sredstev.
In to je popolnoma jasno, da je, jaz mislim neprimerno, da si kdorkoli od nas prilašča nek primat v prizadevanju za to, kajti jaz mislim, da je večina nas tukaj danes zelo jasno že zdavnaj dojela, da je ključni problem naše družbe ravno v tem, zato si pa želimo iz krize, da bomo lahko ljudem dali delo, da jim bomo dali torej zaposlitve, da bodo lahko sami v čim večji meri z delom si zagotovili človeka dostojno življenje, da bo tudi plača lahko večja, da bodo transferji ustrezni in da bomo pomagali tistim, ki zaradi objektivnih okoliščin ne morejo sami delati, si zagotoviti sredstev in to mislim, da je nekaj temeljnih usmeritev cele Vlade ne samo ene stranke, ampak tudi ostalih in to moram tukaj poudariti tudi pred državljani, da bo stvar popolnoma jasna.
Sedaj seveda, v preteklosti je bilo zelo veliko ukrepov, ki so na področju davščin, davčne politike, davčnega sistema pripeljali do izredne kompleksnosti, netransparentnosti, porušena je bila enakomerna in pravična porazdelitev davčnega bremena, pojavili so se glede sistema izpolnjevanja davčnih obveznosti izjemno visokih administrativnih stroških tako pri davčnih zavezancih kot tudi pri nadzornih organih.
Tega se zavedamo in zato bomo glede na to pripravili ukrepe, ki bodo sledili ciljem sodobnega trenda razvoja davčnih sistemov. To pa pomeni, da bomo se usmerili v razširitev davčnih osnov z zmanjševanjem števila izjem, kar pomeni, prvič, večja nevtralnost davčnega sistema, drugič boljšo preglednost, tretjič enostavnost in manjše administrativno breme tako na strani zavezancev kot na strani nadzornih institucij. S tem bodo zagotovljeni tudi potrebni dodatni javnofinančni prihodki, kar bo pripomoglo k temu, da bo Vlada na novo določila porazdelitev davčnega bremena med potrošnjo, dohodki in premoženjem, s ciljem povečanja konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja in znižanja obremenitve dohodkov iz dela.
Tako se bo, kot sem že dejal, v tem okviru in s tem namenom ponovno proučila tudi veljavna dohodninska lestvica. Vlada se namreč zaveda, da je na prihodkovni strani pomembno, da se zagotovi učinkovit in prijazen davčni sistem, kar lahko Slovenijo dokončno popelje iz krize in na pot okrevanja, ob tem pa bo, kot sem rekel, zagotovljena tudi blaginja prebivalstva in kakovostna raven socialne države.
Vlada bo pripravila spremembe na področju plačevanja javnih dajatev, ki bodo po eni strani zagotavljali stabilne in predvidljive javnofinančne prihodke, po drugi strani bodo poskušale zagotoviti izboljšanje konkurenčnosti poslovnega okolja, predvsem tudi z že omenjeno odpravo administrativnih bremen ter prestrukturiranjem davčnih bremen, hkrati in ne nazadnje pa bomo s predlogi sprememb povečali tudi horizontalno pravičnost sistema javnih dajatev za odpravo ugotovljenih anomalij obstoječega sistema in preprečevanje možnosti izogibanja plačilu javnim dajatvam.
Res je, da so ključni ekonomski kazalniki in kazalniki na trgu dela pričeli kazati in odražati spodbudnejše stanje in postopen izhod Slovenije iz primeža gospodarske in finančne krize, ampak zavedati se moramo, da je situacija še vedno razmeroma negotova, težka in zato s te poti ne smemo izstopati, ne smemo narediti nobene velike napake. Mi se bomo predvsem osredotočili na ukrepe, ki bodo izboljšali, kot sem že rekel, konkurenčnost, dvignili produktivnost gospodarstva, zavarovanjem obstoječih delovnih mest in za ustvarjanjem novih delovnih mest. Imamo pa še kar nekaj drugih ukrepov na voljo glede konsolidacije javnih financ in ostalih dejavnikov.”
