Državna sekretarka Strniša na delovnem srečanju ministrov Višegrajske skupine na Češkem

Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša se je udeležila zasedanja ministrov za kmetijstvo Višegrajske skupine ter Bolgarije, Romunije, Slovenije in Avstrije, ki je potekalo 26. in 27. avgusta na Češkem (České Budějovice).

Državna sekretarka Strniša se je na povabilo češkega ministra za kmetijstvo Mariana Jurečke udeležila zasedanja ministrov za kmetijstvo Višegrajske skupine ter Bolgarije, Romunije, Slovenije in Avstrije (V4+4) v Českih Budějovicah. Slovenija ima znotraj Višegrajske skupine, poleg Bolgarije, Romunije in Avstrije, status opazovalke.

Na prvem srečanju pod češkim predsedstvom je prvi dan, 26. avgusta, potekala razprava o aktualnih kmetijskih vsebinah, med katerimi je trenutno najbolj aktualna razprava o stanju na trgu mleka in mlečnih proizvodov. Poleg tega so prisotni razpravljali tudi o problematiki potvorb v verigi proizvodnje hrane in krme ter izmenjali izkušnje na področju ravnanja s tlemi.

Drugi dan, 27. avgusta, je potekal obisk in udeležba na svečani otvoritvi največjega češkega kmetijsko-živilskega sejma »Bread Basket 2015«.

V razpravi o trenutnem stanju v sektorju mleka in mlečnih proizvodov so bile izpostavljene vse večje težave, s katerimi se sooča ta sektor v vseh državah. Te so posledica predvsem prepovedi uvoza kmetijsko-živilskih proizvodov s poreklom EU na trg Ruske federacije ter ukinitve sistema mlečnih kvot. Poleg tega tudi globalni obeti za sektor niso spodbudni, k čemur pripomorejo nižji uvoz mleka in mlečnih proizvodov s strani Kitajske in povečana globalna proizvodnja mleka. O zaostrenem stanju na trgu mleka in na drugih trgih je potekala razprava tudi na julijskem zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo v Bruslju, prav tako pa bo temu namenjen tudi izredni Svet za kmetijstvo in ribištvo, ki bo potekal 7. septembra.

Državna sekretarka Strniša je v razpravi držav V4+4 opozorila, da je tudi Slovenija zelo zaskrbljena nad zaostrovanjem in slabšanjem razmer v mlečnem sektorju, saj so se tudi pri nas v zadnjih dvanajstih mesecih odkupne cene znižale za skoraj 25 %. To je še toliko bolj zaskrbljujoče, saj je prireja mleka poleg prireje govejega mesa najpomembnejša proizvodna usmeritev slovenskega kmetijstva, ki prispeva okoli 15 % k skupni vrednosti kmetijske proizvodnje, 45 % prireje mleka pa poteka na hribovskih in gorskih območjih. Slovenija zato podpira vse do sedaj predlagane ciljne ukrepe, ki bi učinkovito prispevali k znižanju tržnih presežkov ter pripomogli k stabilizaciji razmer na trgu mleka. Poleg tega pa bo Slovenija na Svetu za kmetijstvo in ribištvo 7. septembra predstavila tudi nekatere dodatne predloge za stabilizacijo stanja na trgu mleka.

Državna sekretarka je opozorila tudi na stanje v sektorju svinjskega mesa. Poudarila je tudi, da je potrebno v razpravi o potrebnih ukrepih čim bolj združiti in povezati različne predloge držav članic.

V okviru razprave o potvorbah v verigi proizvodnje hrane in krme so prisotni razpravljali o najpogostejših goljufivih praksah na tem področju. Na podlagi dosedanjih izkušenj se med t.i. potvorbe uvrščajo npr. zamenjava ključnih sestavin proizvodov z nadomestki, napačno navajanje deležev sestavin, napačno označevanje neto teže, prodaja običajnih živil kot ekoloških oz. iz drugih shem kakovosti, ponarejanje blagovnih znamk, ponarejanje roka uporabnosti, ponarejanje porekla blaga…

Državna sekretarka Strniša je v svojem nastopu poudarila, da je za Slovenijo ključna usmeritev, da je pravica potrošnika, da je ustrezno informiran. Prav tako je po našem mnenju zelo pomembno, da so potrošniki obveščeni, če pride do potvorb ali goljufij. Čeprav v Sloveniji ta problematika ni zelo pereča, imamo nekaj izkušenj, ki so pokazale, da je najbolj učinkovita kazen za kršitelje njihova javna obravnava. V zvezi z ukrepi za krepitev boja proti potvorbam je državna sekretarka izpostavila osveščanje potrošnikov in proizvajalcev, kot tudi pomen kratkih verig, ki predstavljajo večjo varnost, saj se členi verige med seboj bolje poznajo in si medsebojno zaupajo. Pridružila se je tudi mnenju ostalih držav, da je ključno dobro medsebojno sodelovanje in obveščanje znotraj držav in med državami.

V okviru točke, ki se je nanašala na prakse ravnanja s tlemi so se prisotni seznanili z različnimi praksami za ohranjanje tal in njihovo zaščito pred erozijo. Razprava o tem je še posebej aktualna, saj je Organizacija združenih narodov letošnje leto razglasila za Mednarodno leto tal. V svetu tako trenutno potekajo različne aktivnosti za ozaveščanje strokovne in širše javnosti o pomenu rodovitne prsti za trajnostni razvoj kmetijstva. Skupina V4+4 je razpravljala o morebitnih ukrepih in orodjih za zaščito tal ter preprečevanje poplav in erozije ter usklajenosti evropskih ukrepov.

Državna sekretarka Strniša je v razpravi poudarila, da so tla in njihovo ohranjanje zelo pomembni tudi za slovensko kmetijstvo, pri čemer pri nas največjo grožnjo predstavlja trajna izguba zemljišč, na eni strani zaradi opuščanja kmetovanja in zaraščanja, na drugi strani pa zaradi urbanizacije in pozidave kmetijskih zemljišč, ki predstavljajo samo 30 % površine naše države. Predstavila je konkretne ukrepe znotraj programa razvoja podeželja, ki so namenjeni ohranjanju in zaščiti tal. Podprla je tudi predlog ostalih sodelujočih držav, da se na temo praks ravnanja s tlemi v nadaljevanju organizira posebna razprava na strokovni ravni.