S predsednikom Socialnih demokratov mag. Dejanom Židanom se je, še pred petkovo izvolitvijo Marjana Šarca za predsednika vlade v Državem zboru, za Večer pogovarjal novinar Aleš Kocjan. Intervju, ki je bil objavljen v sobotni izdaji časnika Večer, si lahko preberete v nadaljevanju.
Dejan Židan, predsednik Socialnih demokratov, druge stranke nastajajoče koalicije in kandidat za novega predsednika državnega zbora
V začetku tedna se je zdelo, da boste postali predsednik državnega zbora šele po imenovanju vseh ministrov, saj je Matej Tonin napovedal zavlačevanje z odstopom.
Predstavniki 52 poslancev, torej predsednica in predsedniki šestih parlamentarnih strank, so sklenili mene predlagati za predsednika za državnega zbora, podobno kot smo se skupaj odločili predlagati Marjana Šarca za mandatarja. Podpisali smo tudi protokol o sodelovanju, ki zagotavlja tudi podporo podpredsednikom državnega zbora ter predsednike in predsedenice delovnih teles v državnem zboru. Pri političnem delovanju sicer izhajam iz tega, da je zagotovilom in dogovorom treba verjeti.
Tonin je očital nastajajoči koaliciji, da se dogovora ne drži. Dogovor naj bi bil, da odstopi, ko bo vlada imenovana, torej ko bodo imenovani ministri.
Gospoda Tonina smo imenovali za predsednika državnega zbora v dobri veri in v času, ko je kazalo, da bo sestavljena sredinska vlada, ko je bilo skorajda usklajena koalicijska pogodba, katere del bi bila tudi Nova Slovenija. Pozneje se je pač Tonin z NSi umaknil iz pogajanj iz razlogov, ki jih on najbolje pozna.Pričakovati je bilo, da bo Tonin obiskal gospoda Šarca, ko se bo oblikovala drugačna koalicijska večina, in ga vprašal, kdaj je z njegovega stališča primeren čas za njegov odstop, da se dokončno formira ne le vlada, ampak tudi državni zbor z vsemi delovnimi telesi.
Se vam zdi, da ste izbrali pravo funkcijo – vodenje državnega zbora, in ne članstva v vladi?
To je pomembna funkcija. Če bom izvoljen, bom delal na način, da bo delo učinkovito, da bo spoštljivo do vseh poslancev, hkrati pa z željo, da dvignemo ugled parlamenta, ker je to za razvoj parlamentarne demokracije nujno potrebno. Seveda se zavedam, da ima vsak od predsednikov strank, ki smo v koaliciji, kompetence za vodenje državnega zbora. Ko mi je bila funkcija ponujena, sem jo sprejel z zavedanjem, da jo je trebaodgovorno opravljati.
Vam ne bi bolj ustrezalo vodenje gospodarskega resorja, glede na to, da imate izkušnje tudi z vodenjem podjetja, vodili ste tudi dvakrat kmetijsko ministrstvo?
Tudi na gospodarstvu bi bilo moje vodenje uspešno, o tem sem prepričan. Vendar dejstvo je, da smo druga največja stranka po številu glasov v koaliciji. Pogosto, ne pa vedno, je druga največja stranka dobila predlog, da prevzame vodenje državnega zbora. Ko je to bil soglasen predlog vseh koalicijskih strank, sem ta izziv sprejel..
Zakaj gospodarstvenik Dušan Olaj, ki je bil vaš kandidat za gospodarstkega ministra, ne bo zasedel tega položaja? Je šlo pri njegovem sodelovanju v kampanji SD le za predvolilno potezo?
Dokler kadrovski razrez vlade ni dogovorjen, ne morem potrditi, katera ministrstva bodo pripadala Socialnim demokratom. Lahko pa povem, kar sem poudarjal že pred volitvami; Dušan Olaj je izjemno primeren kandidat za gospodarskega ministra.
Kako bi ocenili delo predhodnika na čelu parlamenta Milana Brgleza?
Bil je osebno zelo angažiran, ne le v delo državnega zbora, ampak tudi širše pri pomembnih družbenih vprašanjih ter seveda pri mednarodnih vpršanjih, ki so pomembna za Slovenijo. Pustil je torej pozitiven osebni pečat. Če bom izvoljen, bom za kak nasvet vprašal gospoda Brgleza, saj ga tako kot človeka, kakor tudi kot politika cenim.
Koalicija vlade Marjana Šarca bo naporna. Kako si predstavljate sodelovanje petih strank v vladi in zunanje partnerice?
Pričakovanja so sicer nizka, se pa lahko zgodi, da bo nadpovprečno uspešna. Tako jaz osebno kot Socialni demokrati si bomo prizadevali, da bo sodelovanje petih oziroma šestih strank učinkovito. Res v Sloveniji manjka zavedanja, da je treba sodelovati in da v pogovorih s partnerjem moramo iskati takšne rešitve, ki pomenijo zmago za oba. Pri nas je preveč tega, da se vsi borimo drug proti drugemu. V nekaterih drugih državah, Danska je najlepši primer tega, je drugače. V tej konstelaciji se bomo učili zelo strpnega sodelovanja in spoštljivega do svojih partnerjev. Tudi kot državljan verjamem, da je tako mogoče delovati.
Ne pozabimo, da so bili odnosi med strankami potencialne koalicije obremenjeni že iz prejšnjega mandata. Premier Cerar je odstopil tudi in zlasti zaradi napetosti v koaliciji, težav s partnericama. Kako hude so zamere med vami, kako težko bo odložiti te nabrhtnike?
Na moji strani ni zamer. Zame je to preteklost. Sedaj je potrebno spoštovanje in stvari graditi na novo. Tako velikih prepirov v koaliciji, kot se je to javno izpostavljalo, spet ni bilo. Dejstvo je, da če smo partnerji različni – tudi različne obljube smo dajali svojim volivcem – nimamo o vseh stvareh enakega mnenja. Potrebno je torej iskanje skupne rešitve. Pomembno je, da je za zaprtimi vrati, ker nimamo pravice s svojimi prepiri in bodicami dražit državljanov. Ko pa pridemo do skupne rešitve, pa je prav, da vsi nastavimo hrbet in jo branimo in izpeljemo.
Ampak je kup projektov ostalo nedokončanih. Reforme na področju zdravstva niste uspeli zaključiti. Niste skupaj nastavljali hrbta, ko je šlo za upravljanje državnega premoženja, za NLB, Luko Koper itd. Tudi pri drugem tiru in Magni ni bilo videti sinergij. Brez težav zagovarjam tezo, da prejšnja koalicija ni sinhrono delovala na številnih področjih, zato je toliko težje pričakovati, da boste sedaj pet strank koalicije in zunanja partnerica to zmogli.
Osebno to vidim drugače. Prejšnja vlada je kljub vsemu naredila velike stvari v Sloveniji. Napotilo novi vladi na podlagi izkušenj stare vlade pa mora biti, da morajo usklajevanja potekati za zaprtimi vrati. Ljudje imajo prav, da jih moti, ko se stranke z različnimi stališči obračajo v javnost med usklajevanjem. Stranke so dolžne skupaj poiskati rešitev in jo nato predstaviti javnosti. Ne dvomim, da smo to sposobni.
Kaj ni potekalo za dovolj tesno zaprtimi vrati?
Vse, kar ste omenili. Pri vprašanjih, povezanih z zdravstvom, lahko rečem, da smo Socialni demokrati bistvene rešitve podpirali. Verjamemo, da reševanje zdravstva ni le sistemska zadeva. Če bi izhajali iz tega, bi morali verjeti, da je v našem zdravstvu vse narobe. Pa ni! Še vedno imamo dobro zdravstvo. Naše zdravstveno osebje je visoko kompetenčno. Imamo visok nivo storitev. Nekatera vprašanja je torej treba reševati sistemsko, nekatera pa tudi praktično in učinkovito …
Ko sva ravno pri zdravstvu, me zanima, kako je nastajajoča koalicija uspela najprej najti dogovor z Novo Slovenijo, ki ponuja diametralno nasprotne rešitve od večine ostalih strank prav na tem področju, nato pa ste uspeli izvesti preobrat in doseči dogovor z Levico, ki je z NSi povsem izključujoča v vseh pogledih, zlasti pa pri vprašanjih zdravsta. To nekako kaže, da neke konsistentnosti, tudi verodostojnosti že od začetka ni?
Ravno obratno. Usklajevanje z Novo Slovenijo je pokazalo, da v Sloveniji ni mogoče globalno reševati vseh vprašanj, prav zaradi razkoraka v stališčih. Vendar smo uspeli dokazati, da je mogoče iskati projektno rešitve za probleme, ki jih imamo kot državljani in kot država. Točka, kjer z Novo Slovenijo ni bilo možno najti soglasja, kakršnega smo brez težav z Levico, je bilo vprašanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. A smo naposled tudi z NSi našli rešitev, po kateri bi presežke zdravstvenih zavarovalnic prekanalizirali vzdravstvo. Z Levico smo našli enostavnejši kompromis.
Zakaj niste ponudili svojega ministra za zdravstvo, česar so se vse stranke v pogajanjih otepale? Med kampanjo ste omenjali dva ali celo tri ljudi, ki bi lahko nasledili Milojko Kolar Celarc.
Imeli smo svoje predloge. Ne drži, da smo se tega položaja otepali. Vendar kot za ostale kadrovske rešitve, o katerih še tečejo pogajanja, tudi za področje zdravstva ne morem bolj konkretno komentirati. Tudi če se omenja kakšna informacija izza zaprtih vrat, ki ni povsem točna, v SD tega nismo korigirali, ker ohranjamo zaupnost, dokler potekajo zaupni pogovori. Ko pa se bomo dogovorili, bo to tudi javno predstavljeno.
Odnos SD-Levica je konkurenčen. Levica vam odžira volivce. Zato bi si jo najbrž želeli v vladi kot v nekakšni konstruktivni opoziciji, kjer bo lahko žela le pozitivne učinke vladanja in pozitivne učinke opozicijskega delovanja.
To, da smo si z Levico bližje kot z Novo Slovenijo, ni nobena skrivnost. Stranki sta konkurenčni, tudi to je res. Hkrati pa imata tudi skupne cilje. Eden teh je omejiti razraščanje populizma in da se ohranijo demokratične vrednote v Sloveniji in tudi širše. Opazujemo, kako deluje Levica v Sloveniji in kako podobne stranke delujejo v tujini. Vidim, da so primeri, kjer se je pojavila slovenski Levici podobna stranka, najdejo način sodelovanja med dvema strankama v levem političnem prostoru. Tako bo tudi v Sloveniji. Povedali smo že, da bi si želeli Levico v vladi, a je tudi sedanja rešitev za nas sprejemljiva. Verjemem, da bomo stvari, pomembne za ljudi, tudi izpeljali. Dejstvo je, da bo nekatere ukrepe, kot je dvig minimalne plače ali pokojnine, sedaj bistveno lažje izpeljati kot tudi najtežji projekt. To pa je stabilizacija slovenskega zdravstva. To je prioritetni projekt vseh nas.
Lahko naštejete nekaj prioritet te vlade? Za kaj si bo prizadevala? Namreč v Delu pred tednom dni Šarec ni naštel več kot skrajšanja čakalnih vrst.
Gospod Šarec je verjetno odgovarjal na vprašanje, ki ga je dobil. Pomembno je, da iz koalicijske pogodbe veje želja po izboljševanju položaja ljudi, hkrati je tudi razvojna. Naj omenim nekaj, česar se premalo zavedamo. Slovenci smo kot narod obstali le zato, ker smo ohranili svoj jezik in svojo kulturo. Kultura ima v koalicijskem sporazumu konkretne vzvode za boljši razvoj. Ne le zaradi več vlaganj, saj bomo sredstva za kulturo dvignili na 0,5 odstotka BDP, kar je nujno potrebno za stabilno kulturno dejavnost. Ponovno se bo uvedel kulturni evro. Tudi knjigi bomo pomagali na poseben način – preko davčnega vzvoda.
Zame je pomembno, da imajo v sporazumu pomembno mesto raziskave in razvoj, kar omogoča hitrejši napredek Slovenije. Veliko pozornosti je namenjene gospodarstvu, tudi ukrepi za bolj trpežno gospodarstvo. Zakaj ta izraz? Ker moramo pripraviti gospodarsko okolje na morebitno splošno recesijo v svetu, da tega ne bomo tako neposredno čutili z nepopularnimi ukrepi kot v preteklosti. Koalicijska pogodba je po moji oceni uravnotežena.
Če bi koalicijo sestavljala zmagovalna stranka, bi med prioritetami zagotovo slišali še kaj o nasavljanju varnostnih tveganj in o obrambi.
Nobene potrebe ni, da to napišemo na prvem mestu, ker vemo, da je treba varnostna tveganja obvladovati tudi z dodatnimi resursi. To je bilo pri pisanju pogodbe jasno. Ni treba posebej poudarjati, da vsak dan vdihujemo zrak, tako ni potrebno na prvo mesto napisati, da bomo poskrbeli za varnost. To je naša dolžnost.
Kako ocenjujete Marjana Šarca kot predsednika nastajajoče vlade? Bo kos nalogi? Veliko ljudi mu odreka premierske kompetence, tudi med vašimi člani, česar sicer uradno ne povedo.
Z moje strani ni bilo pomislekov. Slovenci radi v sebi vidimo najlepše in najboljše, v drugih pa ne. Pri gospodu Šarcu smo vsi opazovali pogajanja, kako jih bo vodil in ali jih bo pripeljal do uspešnega zaključka. Prve resne izkušnje, ki jih imamo z njim so naslednje: posluša, išče točko rešitve, ki je sprejemljiva za vse in je učinkovita, ves čas se sprašuje o učinkih, ki jih bo posamezen ukrep imel za ljudi, katere rešitve smo sposobni izpeljati, tudi pogovore vodi na način, da je do partnerjev spoštljiv. Tudi sam pove, da ima največ glasov, a poudari, da smo vsi enakopravni v teh pogovorih. Tako ima vsakdo pravico povedati, biti poslušan in upoštevan. Naše izkušnje z gospodom Šarcem so torej pozitivne. Nobenega razloga nimamo, da bi dvomili vanj ali da bi bila praksa delovanja drugačna, ko bo vodil vlado.
Delali ste s s tremi različnimi premierji, s Pahorjem, Bratuškovo, Cerarjem, tremi premiera različnih profilov. Kakšen je Šarec v primerjavi z njimi?
Gospod Šarec ima veliko izkušenj z operativnim reševanjem težav. Če si dolgoletni župan pomembne občine, si dolžan sproti reševati težave in voditi projekte. Pri njem v resnici izstopa operativnost. Je pa vsak od dozdajšnjih premierjev na kakšnem področju močan, bodisi zaradi izobrazne bodisi zaradi osebnih izkušenj.
Pomislek s Šarcem v vlogi mandatarja je pač to, da je brez političnih izkušenj na nacionalni ravni. V koaliciji bo imel dva bivša premierja in dva večkratna ministra, skratka politične veterane, ki med seboj niso v najboljših odnosih, vaše stranke pa imajo – ni nam treba slepomišiti – velike kadrovske in druge politične interese, ki jih boste skušali zadovoljiti.
Verjamem, da bo gospod Šarec vodil vlado učinkovito. Prepričan sem, da vsi predsedniki strank razumemo, da smo del skupne koalicije, da dalujemo po skupni koalicijski pogodbi. Jasno je, da ima vsakdo med nami različne izkušnje in dober predsednik vlade – pri tem poudarjam, da ni nobenega razloga dvomiti v to, da bo Šarec dober premier – bo izkušnje vsakega posameznika maksimalno izkoristil. Nekateri menijo, da prisotnost dveh bivših premierjev v vladi prinaša tveganje. Nekateri pa razmišljamo, da je to lahko prednost. Pomeni, da poznata stvari, ki jih ostali brez premierske izkušnje ne poznamo. Pomeni tudi, da imata stike na visoki ravni, kar je za Slovenijo pomembno. Kdor bo znal to izkoristiti, bo naredil nekaj dobrega v korist vseh naših ljudi. Na koncu se lahko izkaže, da sta dva bivša premierja v vladi s pomembnimi zadolžitvami lahko tudi prednost.
Vas v kolegi iz tujine sprašujejo, kdo je bodoči premier, bivši župan, ki bo nenadoma premier? Kako to, da ne sestavlja vlade zmagovalka volitev?
Pogosto sprašujejo o dogajanjih v Sloveniji, saj Socialni demokrati zelo intenzivno sodelujemo s partnerskimi social-demokratskimi strankami iz drugih držav, tudi z nemškimi kolegi, ki imajo pomembno vlogo v nemški in evropski politiki. Nenazadnje je bila prva službena pot njihove predsednice Andree Nahles obisk Socialnih demokratov v Sloveniji. S tem dejanjem je marsikaj povedala.
Kaj sprašujejo?
Sprašujejo, ali je v Sloveniji dovolj enotnosti, da nastane vlada, ki ne bo populistična. Jasno, ker sem v glavnem v stiku s politiki z levega političnega pola, sogovornike pogosto zanima, ali bomo uspeli zaustaviti pohod radikalne desnice v Evropi. Ko govorimo o ekstremizmu, govorimo hkrati o populizmu, ki ogroža temeljne vrednote Evropske unije. Kot vemo, je Evropa utemeljena tudi na spoštovanju človekovih pravic, sodelovanju med državami, solidarnostjo … če dajemo pod vprašaj te osnovne postulate, se dvomi tudi o tem, kar je v izrazitem interesu Slovenije. Naš egoistični interes je, da Evropska unija obstane. Mi potrebujemo velik trg za našo industrijo, storitve, ki jih znamo izvajati. Nam koristijo skupni standardi. Unija nam koristi tudi za to, ker nam daje določeno stopnjo varnosti.
Hočete povedati, da nihče od zunaj ne gleda na situacijo v Sloveniji in Šarčevo sestavljenja vlade z določeno mero skepse?
V Evropi je nastopilo obdobje, ko manjšinske vlade niso več nekaj neobičajnega. Niti slučajno ne bomo prva manjšinska vlada v Evropi. Obstajajo primeri dobre prakse, tako da nam to ne niža rejtinga.
Predsednik zmagovalke volitev, prvak SDS Janez Janša, pravi, da dobivamo vlado globoke države. Da lobijem čas brezvladja ustreza …
Preseneča me, kako shizofreno se obnaša gospod Janša. Ko pošilja vabila k sodelovanju vsem političnim strankam, so ta pisma lahko že osladno vljudna. Po drugi strani pa svoje politične tekmece grdo obravnava v komunikaciji preko svojih sporočil na tviterju in v svojih medijih, ki jih ima na razpolago. Mi smo povedali, da z radikalno desnico ne sodelujemo. Ne zato, ker bi imeli kar koli proti konkretnim osebam, ampak zato, ker menimo, da določena dejanja ne smejo imeti svojega prostora v Sloveniji, ker motijo demokratični razvoj.
Katera dejanja konkretno?
Neresnice, ustrahovanje, širjenje nestrpnosti in podobno ne sme imeti prostora, ker to škodi državljanom in državi. Gre za tip politike, ki jo zavračamo. Želimo si, da bi bile vse stranke konsistentne v svojem ravnanju, da zagovarjajo svoje poglede z argumenti, ne pa z žalitvami svojih konkurentov.
Zdi se, da bo zavračanje SDS in Janeza Janše ključno vezivo te koalicije?
Ključno vezivo je koalicijska pogodba, ki smo jo uskladili skozi proces pogajanj, in sedaj čaka, da jo realiziramo. Tudi sam si želim, da bo nova vlada čim prej začela delovati. Ni mi všeč, da je tako pozno prišlo do predčasnih volitev. Ni mi všeč, da se bo tako pozno glasovalo o mandatarju. Tudi sam se strinjam, da mora biti vlada čim prej operativna, da bo naprej vodila državo, hkrati pa realizirala obljube, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo.
Kdaj ste nazadnje govorili z njim na štiri oči? So v stranki ljudje, ki niso zadovoljni, ker se z njim ne pogovarjate?
Na mojo pobudo sva govorila le enkrat. To je bilo lani. Želel sem ga spoznati tudi na štiri oči, ker se mi to zdi nujno. Zanimivo, največ sva se pogovarjala o razmerah v Nemčiji, ki je bila tedaj pred volitvami. To srečanje je bilo zlorabljeno v predvolilni kampanji – v končnici predvolilnega soočenja na način, da na to nisem mogel odreagirati. Očitno pač del slovenske politike tako deluje.
Je takšno zavračanje manipulacij, ustrahovanj, širjenja neresnic, kar vse ste navedli kot način delovanja SDS, zdravo za razvoj demokracije?
Nedolgo nazaj sem prebral dober članek, ki govori o tem, da če obstajajo politične prakse, za katere menimo, da nimajo kaj iskati v demokratični družbi, je način boja proti temu tudi ta, da z izvajalci nesprejemljivih ravnanj enostavno ne sodeluješ. Sicer pristaneš na to, da se nivo politične kulture neprestano niža. Dokler se temu ne zoperstaviš, daješ prosto takšni politični kulturi. Naša stranka je povedala, da je to politična kultura, kakršne si naša država ne zasluži, zato z njimi ne sodelujemo.
Janša vam očita, da ste nezakonito, tako rekoč s krajo pridobili vašo vilo, v kateri je sedež stranke.
Zanimivo, da smo to vilo pridobili prav z menjalno pogodbo z vlado, v kateri je Janez Janša sedel kot minister. To je še ena tipična oblika širjenja neresnic. Ko so se pojavila novinarska vprašanja v zvezi s tem, smo pripravili vso dokumentacijo v zvezi s tem, da bi pokazali, kako je prišla stranka do stavbe. In zanimivo, da vsi, ki so o tem veliko pisali, niso izrazili nobenega interesa, da bi prišli pogledat dokumente in se prepričat na lastne oči. Zato si želim, da počasi preidemo v družbo, v kateri tudi resnica šteje, ne pa cilj, ki opravičuje tudi neresnice.
