Poslanska pobuda Matjaža Nemca ministrici za zdravje v zvezi z zapleti glede pobude za ustanovitev pro bono zdravstvene ambulante na Goriškem

/in , , /by

Poslanska pobuda Matjaža Nemca v zvezi z zapleti glede pobude za ustanovitev pro bono zdravstvene ambulante na Goriškem, naslovljeno na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc.

Spoštovana ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc,

V Ustavi Republike Slovenije je zapisano:

»Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon določa pravice do zdravstvenega varstva«.

Eden najpomembnejših kazalcev zrelosti družbe je dostop do zdravstvene oskrbe oziroma koliko smo sposobni to oskrbo zagotoviti prav najranljivejšim skupinam prebivalcev, ki jim položaj onemogoča vključevanje v shemo zdravstvenega varstva. Dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju lahko v našem sistemu brez pomislekov nadenemo oznako obveznega prispevka, kajti brez tega so stroški zdravstvene oskrbe tako veliki, da bi jih na daljši rok iz svojega žepa lahko krila le peščica ljudi.

Vsak  sistem pa ima kljub varovalkam pomanjkljivosti, tudi zdravstveni ni izjema. Tako ima del državljanov, zaradi svojega položaja ali okoliščin in posledično nezmožnosti plačevanja dopolnilnega zavarovanja, otežen dostop do zdravstvenih storitev. Kmalu po nastanku naše države so vzniknile ideje o pro bono ambulantah, mestu, kjer bi se tem ljudem omogočila brezplačna zdravstvena oskrba. Prva pro bono zdravstvena ambulanta je bila v naši državi pod okriljem dr. Dopliharja ustanovljena v Ljubljani, potrebo po brezplačnih zdravstvenih storitvah pa so prepoznavali in udejanjili  tudi v ostalih regijskih središčih Slovenije.

Požrtvovalnosti mnogih posameznikov se gre zahvaliti, da so te ambulante uspešno blažile zdravstvene stiske ljudi, mnogo let – vse do spremembe zakona – tudi otrok, katerih starši niso imeli urejenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pomisleki, da so že obstoječe ambulante zadosten korektor, namenjen maloštevilnemu delu prebivalstva, je razblinila težka finančna in gospodarska kriza. Vse več ljudi, še posebej tistih, ki delajo v negotovih oblikah dela, je kriza potisnila na eksistencialni rob, s tem pa so bili odrezani od osnovnega zdravstvenega varstva, ko mnogo teh ljudi ni zmožno plačevati niti prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje.  Ocenjuje se, da je brez dopolnilnega ali osnovnega zdravstvenega zavarovanja na Goriškem okoli 650 ljudi, ker pa gre za podatek iz leta 2014 je število verjetno še precej večje. Ob teh podatkih bi pričakovali takojšne ukrepanje države! Pa imamo žal spet »priložnost« videti, da vsi drugi ukrepajo prej, država pa v svoji pasivnosti in neodzivnosti postane največji problem pri reševanju hudih stisk ljudi.

Glede na alarmatnost stanja je organizacija Hiša dobrot prevzela pobudo za ustanovitev pro bono ambulante na Goriškem. Z lastno iniciativo je organizirala človeške in materialne resurse, potrebne za delo tovrstne ambulante, vse do faze, ko bi ambulanta že lahko pričela z delom, zataknilo pa se je ravno pri državi. Slednja tej iniciativi še ni prižgala zelene luči, kljub temu, da so pobudniki že julija lansko leto na ministrstvo za zdravje naslovili prošnjo za pridobitev statusa humanitarne organizacije, ki bi jim omogočil odprtje pro bono zdravstvene ambulante. Po informacijah naj bi sicer ministrstvo konec meseca ugotavljalo kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za delo, z drugimi besedami siva lisa zakonodaje na tem področju pušča ustanovitev teh ambulant v improvizaciji javnih zdravstvenih zavodov, druge iniciative pa padejo v nemilost birokratskih mlinov. Bolni ljudje brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa dobesedno čakajo pred vrati že opremljenih prostorov, kar je milo rečeno sramota, ki terja takojšnje ukrepanje. Vsak dan, ko je bolnim ljudem namesto zdravstvene oskrbe moč »ponuditi« le odgovor, da se čaka na ministrstvo za zdravje, pa zanje pomeni večje zdravstveno tveganje.

Vse besede in izgovori pristojnih, zakaj prošnjam Hiše dobrot za pridobitev statusa humanitarne organizacije, ki bi omogočila delo pro bono ambulante ob veh dokazilih in izpolnjevanju kriterijev za pridobitev statusa humanitarnih organizacij, je napačna logika, ko se pred zdravje ljudi postavlja nemoč operativnega in hitrega ukrepanja akutnih težav s strani države.  To zgrešeno logiko je lažje pogoltniti, ko gre za (ne)dejanja, katerih manko ali opustitev se meri v škodi stvari. Ko pa gre za bolne ljudi, katerih zdravje je prepuščeno v (ne)milost države, ki tako ali tako ni opravila svoje naloge, ko je ljudem zaradi finančnega položaja posredno odtegnila zdravstveno oskrbo, razumevanja ne more biti več pod nikakršnimi pogoji.

Zadnji čas je, da država prevzame odgovornost in uredi področno zakonodajo tako, da bo služila ljudem in spodbujala tovrstne iniciative, ne pa se še naprej zanašala na požrtvovalnost, iznajdljivost in dobrodelnost drugih.

Spoštovana ministrica za zdravje, na vas se obračam s poslansko pobudo, da temu kaotičnemu stanju pri urejanju tega področja naredite konec.

Zato vas pozivam, da na ministrstvu nemudoma:

– pristopite k odpravi vseh zakonskih primanjkljajev in birokratskih ovir, ki onemogočajo realizacijo že izdelanih pobud za ustanovitev pro bono zdravstvenih ambulant,

– celostno uredite zakonodajo na področju organizacije ter dela  pro bono ambulant tako, da bo država prepoznavala potrebo po tovrstnih storitvah in bila prvi pobudnik za ustanovitev teh ambulant, v primeru zunanjih iniciativ pa nosila vlogo podpornika, ki bo ob izpolnjenih zakonskih kriterijih te pobude spodbujal in podpiral.

Matjaž Nemec

poslanec SD

Ministrica Kopač Mrak: V okviru projekta odpisa dolgov več kot 3500 osebam odpisali skupno skoraj 1,9 milijona evrov dolgov

/in , /by

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi ministrica dr. Anja Kopač Mrak iz vrst SD, je v juniju 2015 začelo s pripravo projekta Paketa pomoči socialno najbolj ogroženim, ki je sestavljen iz treh delov: odpisa dolgov, pomoči deložiranih družinam in uvedbi predplačniške kartice za prejemnike sredstev iz naslova pravic iz javnih sredstev. V paketu pomoči je sodelovalo 93 podjetij, 120 občin, humanitarne organizacije Rdeči križ, Karitas, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Stanovanjski sklad RS in Vlada RS – Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za finance, v okviru katerega tudi Finančna uprava RS.

Skupaj je bilo 3604 osebam v stiski odpisan dolg v višini 1.897.886,51 evrov. “Na nek način sem zelo ponosna, da smo dokazali, da lahko podjetja, občine in država sodelujemo prostovoljno, brez prisile, v dobri veri, da pomagamo tistim, ki so te pomoči najbolj potrebni,” je poudarila ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Od skupnega odpisa so občine oprostile za okoli 555.000 evrov dolga, podjetja za skoraj 1,26 milijona evrov, ministrstvo za skoraj 80.000 evrov, Finančna uprava RS pa za 4.000 evrov dolga.

Največ dolga je med občinami odpisala ljubljanska (129.561,26 evra), sledili sta ji mariborska (70.728,48 evra) in slovenjgraška (38.636,69 evra). Med podjetji se številna niso želela izpostaviti, med tistimi, za katere pa so podatki znani, je največ odpisala NLB (227.544,76 evra), na drugem mestu je bil z 88.069,86 evra Domplan, Komunalno podjetje Velenje je odpisalo 71.259,18 evra dolga. Sodelujoči so prejeli 7728 vlog za odpis dolga, od tega jih je bilo 3604 upravičenih, medtem ko je bilo potencialnih upravičencev po mnenju ministrstva okoli 170.000.

Ministrica Kopač Mrak je ob bojazni, da se med vsemi potencialnimi upravičenci zaradi neinformiranosti ni prijavil kdo, ki bi odpis dolga potreboval, pojasnila, da je za tako nizko število vlog več razlogov. Med drugim niso sodelovale vse občine, poleg tega pa imajo prejemniki socialnih transferjev subvencije za šolske malice in plačila vrtcev in tako takšnih odpisov niso potrebovali.

Po besedah ministrice Kopač Mrak je bil projekt sicer najuspešnejši tam, kjer so sodelovali vsi deležniki in so občine ljudi o odpisu dolga tudi obveščale. “Predvsem se mi zdi, da je bila tistim, ki so zaprosili za odpis in jim je bil ta odobren, odpisana visoka vrednost, v povprečju med 500 in 600 evri,” je zaokrožila predstavitev odpisa dolga, ki je ponovljiv model, a nikakor ni sistemska rešitev.

Tako imenovani paket pomoči je bil sicer poleg odpisa dolgov sestavljen še iz reševanja deložacij in pomoči prejemnikom socialnih transferjev. Skupaj s Stanovanjskim skladom RS so na MDDSZ prvič poiskali prazna državna stanovanja. Zdaj jih je na voljo že enajst, ki so tudi že opremljena. Prav ta način pomoči deložiranim družinam je tudi pilotni projekt reševanja deložacij, ki so ga pripravili skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor.

Kot je pojasnila ministrica Kopač Mrak, “so na ministrstvu izdali brošuro z nasveti, kako preprečiti deložacije in s Stanovanjskim skladom pripravili več kot deset stanovanj, ki deložiranim družinam ponujajo vmesno stopnjo za iskanje rešitev.” Družine, ki jih bo izbrala komisija, bodo v teh stanovanjih lahko bivale šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja.

V sklopu pomoči prejemnikom socialnih transferjev pa so z ministrstvom za pravosodje spremenili zakon o izvršbi in zavarovanju, saj so banke prejemnikom zaračunavale nadomestilo za izvrševanje sklepov o izvršbi in jim s tem pobrale sredstva za osnovne stroške za preživetje.

Židan: Ravnal sem se po navodilih vladne zakonodajno-pravne službe

/in , /by

Predsednik SD in minister mag. Dejan Židan je zadovoljen, ker je magnetogram seje, na kateri se je vlada Alenke Bratušek seznanila s slovenskimi kandidati za komisarja, postal javen. Po njegovem so se odločali med dvema slabima možnostma, slabih namenov pa niso imeli. Tudi sicer so sledili mnenju vladne zakonodajno-pravne službe. Vlada je namreč po naročilu upravnega sodišča v ponedeljek objavila magnetogram seje vlade, na kateri so se seznanili s predlogom treh kandidatov za evropskega komisarja. Poleg Alenke Bratušek, ki ji očitajo samokandidaturo, sta bila med kandidati še Karl Erjavec in evropska poslanka iz vrst SD Tanja Fajon.

Iz magnetograma naj bi bilo razvidno, da so člani vlade v burni razpravi iskali pravno vzdržno pot, po kateri bi se izognili nadzoru protikorupcijske komisije. Tudi Židan se je na koncu razprave zavzel, da predlog pošlje v Bruselj generalni sekretariat vlade. Kot je Židan pojasnil v izjavi novinarjem, je tako verjetno ravnal zaradi kakšnega opozorila vladne zakonodajno-pravne službe. Zagotavlja namreč, da vedno posluša mnenje pravne službe in si želi, da je sklepanje v skladu z zakonodajo. Mnenju zakonodajno-pravne službe vlade so tudi na komisarski seji, kot pojasnjuje, sledili prav zato, ker so bile pravne dileme. Je pa po njegovih besedah tudi namen pravne službe, da zagotovi zakonitost političnih odločitev.

“Sicer pa vedno na seji vlade iščemo načine za to, da je vse, kar vlada sprejema, zakonito,” je pojasnil iskanje poti, kako se s predlogom za komisarja izogniti nadzoru protikorupcijske komisije. Bratuškova, ki ji kot nekdanji premierki očitajo samokandidaturo, je sicer v razpravi ponudila, da bi o predlogu glasovali. A so jim, kot danes pravi Židan, v vladni zakonodajno-pravni službi pojasnili, da glasovanje ni potrebno, pač pa se s predlogom lahko le seznanijo.

Na vprašanje, ali je torej tisti dan izvedel, da se je Bratuškova samopredlagala, je odgovoril s pojasnilom, da je pač na vlado prišlo gradivo s tremi kandidati. Po njegovih besedah so tehtali med dvema slabima možnostma, to je, da Slovenija ne pošlje nobenega kandidata v Bruselj ali pa pošlje listo treh. “Takrat smo prejeli informacije, da je bistveno boljše za Slovenijo, če pošlje listo kandidatov,” je dodal predsednik SD. S temi besedami je med drugim odgovoril na vprašanje, ali se mu način kandidature in tedanje ravnanje vlade ne zdi sporno. “Če imamo tam pravno službo, sem sklepal, da je to legitimno in legalno,” je še dodal Židan.

Dopušča pa možnost, da bi ob tehtanju med dvema slabima možnostma in vedenju, da nekatere države kandidata tedaj še niso posredovale, danes ravnal drugače. Sicer je Židan danes izrazil zadovoljstvo nad tem, da je magnetogram postal javen, saj da je iz njega razvidno zavzemanje SD za enotnega kandidata za komisarja. A za to ni bilo posluha, dodaja. Na vprašanje, ali je Bratuškova takrat že vedela, da se Sloveniji obeta podpredsedniško mesto v Evropski komisiji, je pojasnil, da v pogovorih s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem ni sodeloval. Je pa vedel za mnenje Bratuškove, da ima Slovenija lahko visoko mesto v komisiji.

Minister Židan zadovoljen, da je DZ po konstruktivni razpravi sprejel zakon o državnem gozdarskem podjetju

/in , /by

Državni zbor je v torek, 2. februarja, s 47 glasovi za in 23 proti sprejel Zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi, s katerim bodo ukinili koncesije in ustanovili novo podjetje za rabo ter izkoriščanje lesa iz državnih gozdov. Gre za enega pomembnejših zakonov kmetijskega ministrstva, ki ga vodi minister mag. Dejan Židan, zakon pa bo prispeval k boljšemu gospodarjenju z gozdovi in oživitvi gozdno-lesne verige. Država ima v lasti približno petino vseh gozdov v Sloveniji, gospodarjenje z njimi pa trenutno temelji na koncesijah iz leta 1996. Te so podelili brez javnega razpisa za obdobje 20 let, večina pa se jih izteče konec letošnjega junija. V skladu z zakonom bodo namesto podeljevanja koncesij za gospodarjenje z državnimi gozdovi ustanovili družbo Slovenski državni gozdovi, ki bo v izključni lasti države.

Njena glavna dejavnost bo razpolaganje z državnimi gozdovi in njihovo upravljanje ter pridobivanje gozdov. Poleg tega bo lahko opravljala še druge dejavnosti s tega področja, kot so organiziranje centrov za zbiranje oz. predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig. Vlada želi z zakonom med drugim prispevati k čim večjemu donosu, vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig, oblikovanju zelenih delovnih mest, dolgoročnemu povečevanju površine državnih gozdov, pa tudi k večji transparentnosti poslovanja pri oddaji del v gozdu in prodaji lesa. Zakon predvideva, da bo imel nadzorni svet podjetja osem članov, od tega bo imela štiri država, tri delavci, enega pa opozicija. Predvidena ureditev nadzornega sveta bo ponudila dovolj veliko participacijo delavcev v družbi, vodja poslancev SD Matjaž Han pa je dodal, da bo glavni lastnik podjetja država, ki mora imeti glavno besedo.

Država bo novo podjetje ustanovila s kapitalskim vložkom in stvarnim vložkom v obliki podjetja Snežnik. Za izvajanje svojih nalog bo lahko družba najemala posojila s poroštvom države, vendar bo moral soglasje zanje dati DZ. Številni strokovnjaki in predstavniki pohištvene industrije so predlagane spremembe podprli. Franc Pohleven z ljubljanske biotehniške fakultete je na javni obravnavi predloga zakona denimo dejal, da bo lahko država prek novega podjetja oskrbovala domači trg s hlodovino in poskrbela za vnovičen zagon lesnopredelovalne industrije, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem pa je ocenil, da vsebuje zakon vsa potrebna določila za primerno upravljanje z gozdovi. Ob tem je sicer opozoril na kratko časovnico za ustanovitev podjetja. Kot pravi, “gozd 1. julija pričakuje ogretega atleta v startnem bloku, ne pa takšnega, ki bo takrat v športni trgovini iskal športne copate”. Minister za kmetijstvo, gozdarstvoin prehrano mag. Dejan Židan je glede tega pred kratkim dejal, da bo moral nekatera opravila do zagona podjetja po potrebi opraviti sklad kmetijskih zemljišč.

Zakon za upravljanje z državnimi gozdovi skozi drugo branje v DZ

/in , , /by

Državni zbor je s sprejemom nekaj dopolnil v drugi obravnavi podprl predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države, s katerim se bo ukinilo koncesije ter ustanovilo novo podjetje za rabo in izkoriščanje lesa iz državnih gozdov. O sprejemu zakona bo glasoval še na januarski seji, in sicer v torek, 2. februarja 2016. Zdaj gospodarjenje z gozdovi v lasti države – gre za približno petino vseh gozdov v Sloveniji – temelji na koncesijah iz leta 1996, ki so bile podeljene brez javnega razpisa za obdobje 20 let. Večini koncesionarjev se koncesije iztečejo konec letošnjega junija, zato se s sprejemom zakona že nekoliko mudi.

Vlada je tako pripravila predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države, ki določa, da se namesto podeljevanja koncesij za gospodarjenje z državnimi gozdovi ustanovi družba Slovenski državni gozdovi v izključni lasti države. Glavna dejavnost novoustanovljene družbe bo razpolaganje z državnimi gozdovi in njihovo upravljanje ter pridobivanje gozdov. Poleg tega bo lahko opravljala še druge dejavnosti s tega področja, kot so organiziranje centrov za zbiranje oz. predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig. Kmetijski minister mag. Dejan Židan je zagotovil, da država z novim podjetjem ne bo konkurirala slovenskim žagam in gozdno lesni verigi, ki že obstaja. “To ni smisel tega zakona,” je poudaril minister iz vrst SD.

Država bo novo podjetje ustanovila s kapitalskim vložkom ter stvarnim vložkom v obliki podjetja Snežnik. Za izvajanje svojih nalog bo lahko najemalo posojila s poroštvom države, glede katerih je matični odbor za kmetijstvo določil, da jih bo lahko deležno le ob soglasju DZ. V opoziciji so državnim jamstvom nasprotovali – tudi zato, ker bi šlo lahko za nedovoljeno državno pomoč – a so ostala zapisana v predlogu zakona. Nadzorni svet Slovenskih državnih gozdov bo imel osem članov, od katerih bodo trije zastopali interese delavcev, enega pa bo predlagala vsakokratna opozicija v DZ. Predstavnik opozicije med nadzorniki daje po besedah poslanca SD Janka Vebra jasno vedeti, da ne gre za projekt ene stranke ali samo enega ministra. Poleg nadzornega sveta bo imelo podjetje Slovenski državni gozdovi tudi strokovni svet. Ta bo imel deset članov, njegova naloga pa bo svetovati direktorju pri pomembnejših odločitvah v zvezi z razpolaganjem in upravljanjem z gozdovi v državni lasti.

Židan: “Pristojnost premierja je, da v skladu s svojimi merili sprejeme ali zavrne ponujeno odstopno izjavo ministra in za sprejetje svoje odločitve nosi odgovornost.”

/in , , /by

Predsednik SD in minister mag. Dejan Židan je danes vnovič spomnil na odgovornost premierja dr. Mira Cerarja, ki v ponedeljek ni sprejel ponujenega odstopa finančnega ministra dr. Dušana Mramorja. “Pristojnost predsednika vlade je, da v skladu s svojimi merili sprejeme ali zavrne ponujeno odstopno izjavo ministra in za sprejetje svoje odločitve tudi nosi odgovornost, pri tem pa je pomembno, da vedno uporablja enaka merila,” je poudaril predsednik SD Židan.

Kaj meni glede te odločitve, bo premierju, kot pravi Židan, povedal na štiri oči. Mramor ima sicer po Židanovih ocenah pokazati marsikaj uspešnega, a številke, s katerimi se vlada pogosto pohvali, niso le njena zasluga. Predsednik SD Židan je v izjavi novinarjem ponovno podprl odločitev finančnega ministra Mramorja, da je zaradi nepravilnosti pri izplačevanju dodatkov za stalno pripravljenost v času, ko je bil dekan Ekonomske fakultete, ponudil svoj odstop, se opravičil ter napovedal vrnitev celotnega zneska.

Cerar je namreč v ponedeljek na novinarski konferenci ocenil, da bi Mramorjev odstop lahko škodoval interesom Slovenije in izpostavil Mramorjevo delo in njegove zasluge za dobre gospodarske ter druge kazalce Slovenije. Židan ob tem sicer ocenjuje, da ima Mramor v tem mandatu pokazati marsikatero uspešno potezo, a ob tem opozarja, da so globalne številke, s katerimi se ta vlada pogosto pohvali, posledica tudi dela vlade premierke Alenke Bratušek.

V javnosti naj bi se sicer pojavili tudi nekateri pozivi članov stranke na spletnih omrežjih, da bi SD zaradi takšnih Cerarjevih odločitev, kot je bila glede Mramorja, morala zapustiti koalicijo. Socialni demokrati po trditvah predsednika Židana ne bomo delovali tako, da bi ogrožali koalicijo, saj se zavedamo, da Slovenija potrebuje predvsem mir, da odgovori na nekatere pomembne izzive. “SD bo še naprej neke vrste steber stabilnosti, imamo težka odprta vprašanja,” je dejal. Ne gre le za migrante, kjer se položaj po Židanovih ocenah ne izboljšuje, pač pa tudi za to, da se ohlajajo nekatera pomembna tuja gospodarstva s katerimi imajo slovenska podjetja močno povezavo. Tudi na področju gospodarske aktivnosti tako ni nujno nadaljevanje dobrih trendov, opozarja Židan in dodaja, da moramo biti kot država pripravljeni.

Premier se je novinarski konferenci obregnil tudi ob glasovanje na seji odbora DZ o zakonu o gospodarjenju z gozdovi, ko sta koalicijski SD in DeSUS enega ključnih dopolnil sprejeli skupaj z opozicijskima SDS in ZL, brez SMC. “Jaz bi se vprašal, zakaj nastajajo neke nenaravne koalicije pri državnih gozdovih, ko se stranki, ki jo vodita Dejan Židan in Janez Janša povežeta, tako da bosta varovali neke stare zgodbe na področju gozdov,” je med drugim dejal Cerar. Židan je na to odgovoril z vsebinskimi razlogi, zaradi katerih so v takšni sestavi podprli in sprejeli dopolnilo, ki določa, kdo bo upravljal s podjetjem za gospodarjenje z gozdovi. “Obstaja načelna koalicija, da se mora dosedanji tajkunski sistem, ki je veljal 20 let, končati,” je pojasnil minister Židan.

Predsednik SD konkretno ni odgovoril na novinarsko vprašanje, ali pričakuje rekonstrukcijo vlade, pač pa pričakuje, da se bo predsednik vlade poglobil v poročila ministrstev. “Odprti moramo biti za vse,” je dejal in dodal, da se mora glede možnega izboljšanja ministrske ekipe opredeliti premier. A ministri SD po Židanovih ocenah delajo dobro. Predsednik SD je odgovoril tudi na premierjeve ugotovitve glede rušenja vlade. Na novinarsko vprašanje, ali se vračajo strici iz ozadja, Židan, kot pravi, ne ve. Si pa kot koalicijski partner Židan želi, da odprte zadeve vlada hitro rešuje. “V SD si želimo, da ima predsednik vlade enaka merila pri presojanju ministrov,” je zaključil Židan.

Minister Židan v Berlinu o kmetijstvu in podeželju v obdobju urbanizacije

/in , , /by

V okviru 81. mednarodnega sejma prehrane, kmetijstva in hortikulture »Zeleni teden«, sta v Berlinu potekala 8. globalni forum za prehrano in kmetijstvo in 7. berlinski Vrh kmetijskih ministrov z vsega sveta. Vodilna tema razprave obeh je povezana s sloganom foruma »Kako nahraniti mesta? Kmetijstvo in podeželje v obdobju urbanizacije«. Vrha se je udeležilo okoli 70 ministrov in drugih visokih predstavnikov držav iz vsega sveta. Na obeh dogodkih je Slovenijo zastopal kmetijski minister mag. Dejan Židan, ki se je ob koncu svojega obiska v Berlinu srečal tudi s tu živečimi Slovenci.

Minister Dejan Židan je drugi dan obiska v Nemčiji začel s srečanjem z ministrico za kmetijstvo Srbije Snežano Bogosavljević Bošković. Minister in ministrica sta pregledala dosedanje sodelovanje na področju kmetijstva in poglede na aktualno dogajanje na področju prehranskega sektorja. Srbska ministrica je slovenskega ministra tudi povabila na obisk v Srbijo, kjer bi še poglobili tradicionalno dobro sodelovanje med državama.

Židan in delegacija v Berlinu

Vodilna tema Globalnega foruma za kmetijstvo in prehrano je bila vprašanje, kako nahraniti naša mesta ter vprašanje kmetijstva in kmetijskih površin v dobi urbanizacije. Poudarili so, da je potrebno podeželje pripeljati v mesto, mesto pa mora razumeti in sprejeti podeželje. Posebej so izpostavili pomen kratkih verig tudi v mestih ter potrebo po še večji zaščiti kmetijskih zemljišč. Forum je bil tudi izhodišče za popoldansko razpravo na 7. berlinskem Vrhu kmetijskih ministrov. Na njem so ministri in visoki predstavnikov držav iz celega sveta  odprli razpravo, osredotočeno na vprašanje, kako zagotoviti dovolj hrane in učinkovite prehranske sisteme za naraščajoča mesta.

Urbanizacija je eden ključnih izzivov prihodnosti. V mestih živi danes okoli 3,5 milijard globalnega prebivalstva. Do leta 2050 se predvideva, da bo to število naraslo na 6 milijard ali več kot 70 % svetovnega prebivalstva. Zato urbanizacija predstavlja izziv tako za razvoj mest, kot tudi za razvoj podeželja. Kako zagotoviti dostop do kakovostne hrane za naraščajoče mestno prebivalstvo in kakšen prehranski sistem je za to potreben, je pomembno vprašanje, ki je del širšega načrtovanja razvoja in upravljanja mest. Je tudi vprašanje, ki vpliva na kmetijstvo, podeželje in upravljanje omejenih naravnih virov.


V Sloveniji se izziva naraščajočih mest in v okviru tega procesa že skrbimo za trajnostno upravljanje naravnih virov in za varstvo kmetijskih zemljišč in voda. V Sloveniji smo bili zaradi pritiska urbanizacije v zadnjih desetletjih priče pozidavi kmetijskih zemljišč z visokim pridelovalnim potencialom. Zato z zakonodajo s področja varstva kmetijskih zemljišč, z ukrepi agromelioracij in odpravo zaraščenosti kmetijskih zemljišč ter z izboljšanjem posestne in velikostne strukture kmetijskih gospodarstev, spodbujanjem namakanja ter z drugimi ukrepi skrbimo za ohranjanje rodnosti tal in proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč ter na ta način prispevamo k prehranski varnosti, ob hkratni skrbi za okolje in za zagotavljanje prehranske varnosti za obdobja ekonomskih kriz.

S svojo kmetijsko politiko in politiko razvoja podeželja, katere pomemben del je tudi spodbujanje lokalne samooskrbe in kratkih preskrbnih verig, Slovenija skrbi za zagotavljanje trajnostne in varne preskrbe s hrano za vse. Razprava 8. berlinskega Vrha je vodila v sprejetje konkretnih političnih sporočil v obliki sklepnega sporočila ministrov, ki predstavlja prispevek k mednarodni razpravi o kmetijski politiki.


Minister Židan je ob koncu obiska v Nemčiji obiskal tudi Slovence ki živijo v Berlinu. Sicer pa bo mednarodni sejem prehrane, kmetijstva in hortikulture »Zeleni teden« v Berlinu, z razstavnim prostorom Slovenije odprt do 24. januarja.

Židan: Z novim sistemom upravljanja z državnimi gozdovi bomo pomagali domači lesno-predelovalni industriji

/in , /by

Odbor Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je za obravnavo na plenarni seji pripravil predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, s katerim se bo ukinilo koncesije ter ustanovilo novo podjetje “Slovenski državni gozdovi” za rabo in izkoriščanje lesa iz državnih gozdov. Za kmetijskega ministra Dejana Židana je pomembno, da je koalicija zakon na odboru podprla, nad njim pa bo bdela vlada. Da upravljavske pravice novega podjetja uresničuje vlada, je zapisano v predlogu zakona, ki ga je DZ prejel v obravnavo oktobra lani.

Država bo novo podjetje ustanovila s kapitalskim in stvarnim vložkom v obliki podjetja Snežnik. Za izvajanje svojih nalog bo lahko najemalo posojila s poroštvom države, glede katerih so na predlog SD na odboru določili, da jih bo lahko deležno le ob soglasju DZ. Nadzorni svet novega podjetja bo imel osem članov, od katerih bodo trije zastopali interese delavcev, enega pa bo predlagala opozicija. S predstavnikom opozicije v nadzornem svetu se je strinjal tudi kmetijski minister Dejan Židan. “To pomeni najbolj trdo obliko nadzora,” je dejal resorni minister iz vrst SD. “Tudi naša država na tem področju potrebuje moderen zakon, kot ga že imajo nekatere države EU, Slovenija pa mora z državnimi gozdovi začeti upravljati na učinkovit in transparenten način,” je dodal Židan.

Poleg nadzornega sveta bo imelo podjetje Slovenski državni gozdovi tudi strokovni svet. Tega so člani odbora zapisali v zakonsko besedilo, potem ko jim je tako svetoval minister Židan. Strokovni svet bo imel deset članov, njegova naloga pa bo svetovati direktorju pri pomembnejših odločitvah v zvezi z razpolaganjem in upravljanjem z gozdovi v državni lasti. Odbor je kar precej časa posvetil tudi razpravi o tem, kje naj bo sedež novega podjetja. Takšne določbe sicer sodijo v statut podjetja, a kljub temu, da so nekateri poslanci menili, da jih je treba urediti že z zakonom, tega določila v zakonu še niso sprejeli.

Židan z mediji

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan tudi zato, ker je v koalicijski pogodbi jasno zapisan pomen gozdno-lesne verige, v nadaljevanju sprejemanja zakona v DZ pričakuje predvsem skupno delovanje koalicije v korist novemu sistemu upravljanja z državnimi gozdovi. “Verjamem, da bomo z novim sistemom upravljanja z državnimi gozdovi naredili korak naprej in pomagali domači lesno-predelovalni industriji,” je izpostavil minister Židan v izjavi za medije po seji odbora DZ. Po njegovih besedah je pomembno, da so na odboru odpravili pomislek SMC, ki se je nanašal na mnenje zakonodajno-pravne službe v zvezi s členom, ki določa upravljanje podjetja. Za kmetijskega ministra Dejana Židana je pomembno, da bo nad podjetjem bdela vlada.

“Današnja obrazložitev, zakaj je država preko vlade skupščina podjetja, je namreč zadovoljila zakonodajno-pravno službo DZ,” je v izjavi novinarjem poudaril Židan. Preko vlade se po njegovih besedah lažje zasledujejo tudi drugi interesi, denimo kmetijski in okoljski, ne le ekonomski učinek, kar bi se lahko zgodilo, če bi s podjetjem Slovenski državni gozdovi upravljal SDH. Podobno je na seji odbora DZ opozoril tudi poslanec SD Janko Veber, ki je pojasnil, da življenjski cikel gozda traja 60 do 70 let in če bi prevladali kapitalski interesi, bi bilo lahko gospodarjenje z njim podrejeno kratkoročnim interesom.

Kot je dejal minister Židan v zaključku izjave za medije, se sam ne počuti zmagovalec, pač pa precej utrujen, saj je bilo pri zakonu veliko usklajevanj, precej dela pa jih še čaka v nadaljevanju. A kot zagotavlja minister Židan, bodo naredili vse za to, da dokažejo, da gre za državno podjetje, ki ni v lasti ene stranke ali vlade, ampak bo ključni cilj podjetja to, da bo bolje upravljal z državnimi gozdovi, kot to npr. že počnejo v Avstriji in na Bavarskem, in bo od tega imela korist tudi domača lesno-predelovalna industrija. Minister Židan je še poudaril, da so pri zakonu izglasovali tudi merila delovanja, v nadzornem svetu pa bodo morali biti strokovnjaki. Ker jih bo imenovala vlada, po njegovem mnenju ne bo bežanja pred odgovornostjo.

Več informacij o predlogu Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije in podporo le-temu si lahko preberete na povezavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: http://skrci.me/kARf8

Obrambna ministrica Katič na Siciliji obiskala posadko ladje Triglav in izrekla pohvale za dosedanje opravljeno delo

/in , /by

Obrambna ministrica Andreja Katič in premier Miro Cerar sta obiskala posadko večnamenske bojne ladje Triglav, ki od sredine oktobra uspešno sodeluje v pomorski operaciji EU Sophia. Ministrica Katič je pohvalila posadko, ki po njenih besedah odlično opravlja svoje delo. Triglav je zasidran v pomorski bazi Augusta na Siciliji, kjer je tudi njeno izhodišče za opravljanje nalog v južnem delu osrednjega Sredozemlja v okviru operacije proti tihotapcem ljudi v Sredozemskem morju. Katičeva je pohvalila posadko Triglava, ki je doslej rešila številna življenja beguncev in migrantov. Izrazila je tudi zadovoljstvo, ker je vzdušje med pripadniki dobro in ker se zavedajo, da opravljajo dobro delo in s tem širijo ugled Slovenske vojske doma in v svetu.

Katičeva na ladji Triglav

Vlada je minuli teden ladji Triglav mandat podaljšala še za šest tednov, do sredine marca, zaradi kadrovskih omejitev in omejenih drugih virov pa po besedah Katičeve zaenkrat ne načrtujejo, da bi se ladja letos znova odpravila na misijo. “Kaj bo v letu 2017, pa bomo videli glede na razvoj dogodkov,” je pojasnila ministrica iz vrst SD. Kot je še dejala ministrica Katič, sodelovanje slovenske ladje zelo cenijo, tudi zato, ker bo ostala dlje in zapolnila vrzel, ki je nastala z umikom nekaterih drugih držav iz operacije. Poročnik bojne ladje Andrej Pečar, ki je premierju in obrambni ministrici predstavil dosedanje delo, naloge, poslanstvo in situacijo v območju delovanja, je ocenil, da je posadka dobro pripravljena. Zagotovil je, da bodo kljub podaljšanju mandata še naprej profesionalno opravljali svoje delo.

Ladja Triglav s 37-člansko posadko v operaciji Sophia sodeluje od 19. oktobra lani, doslej pa je uspešno izvedla šest akcij iskanja in reševanja na morju, pri čemer je rešila več kot 700 ilegalnih migrantov ter uničila pet plovil. Zadnjo uspešno akcijo je izvedla v ponedeljek, ko je s špansko fregato rešila 130 ljudi z dveh gumijastih čolnov. Sophia je druga faza mednarodne vojaške pomorske operacije EU Eunavfor Med proti tihotapcem ljudi v Sredozemskem morju. V prvi fazi so zbirali obveščevalne podatke oziroma pregledali delovanje mrež tihotapcev in trgovcev z ljudmi v osrednjem južnem Sredozemlju. Druga faza operacije, ki se je začela oktobra lani, je ime dobila po somalijski deklici, ki se je rodila na eni od ladij v operaciji. Z njo se je začel tudi dejanski boj proti tihotapcem, saj sodelujoče države z osebjem, ladjami in letali tudi v mednarodnih vodah uničujejo in zasegajo ladje tihotapcev. Operacija ima tudi mandat VS ZN.

Predsednik SD Židan: Če ne bo enotnega pristopa EU glede migrantov, moramo ukrepati kot Nemčija in Avstrija

/in , , , /by

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan meni, da se je še naprej treba skušati dogovoriti za enoten pristop evropskih držav do migrantskega vprašanja, saj do tega doslej na učinkovit način nismo prišli. “Če tega ne bo, moramo voditi povsem enake ukrepe kot Nemčija ali Avstrija,” je dejal Židan. Na novinarsko vprašanje, ali gre za zavračanje beguncev na meji, je Židan ponovno poudaril, da moramo sprejeti enake ukrepe. “Za razliko od Nemcev, ki imajo očitno rezerve, da lahko sprejmejo 300.000 ali več ljudi na leto, majhna Slovenija take kapacitete nima. To je treba upoštevati in to je morda v tem trenutku eno najpomembnejših vprašanj v državi, s katerim se mora vlada ukvarjati,” je dejal predsednik SD v izjavi medijem ob robu sestanka koalicije.

Opozoril je tudi, da je Nemčija pomembno spremenila vstopno politiko, tudi Avstrija ni več le pri najavah take politike, pač pa jo začenja postopoma tudi sama spreminjati. “Avstrija sprejema to, kar počne Nemčija. Mi pa imamo južno sosedo, kjer dogovori nič ne pomenijo, zato mora Slovenija svojo vlogo odigrati tako kot druge države. To tudi v SD pričakujemo,” je dejal Židan.

Nemčija je namreč na svoji južni meji od novega leta zavrnila in Avstriji vrnila tudi po več sto migrantov na dan, ki so želeli le prečkati Nemčijo, ne da bi v njej zaprosili za azil. Sicer je tudi Avstrija začela dosledneje preverjati identiteto migrantov in zavrača tiste, katerih identiteta se ne sklada z njihovimi lastnimi navedbami. Na ta način je Avstrija na meji s Slovenijo od začetka leta zavrnila več kot 1650 migrantov. Slovenija je nato napovedala določene ukrepe glede sprejemanja beguncev iz Hrvaške.

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!