Kmetijski minister Židan ob robu zasedanja Sveta ministrov EU tudi s komisarjem za okolje, ribištvo in pomorstvo Vello

/in , , /by

Ministri EU pristojni za kmetijstvo in ribištvo so se včeraj sestali na zasedanju Sveta EU. Na njem so razpravljali o zmanjševanju uporabe antibiotikov v živinoreji, zmanjševanju fitofarmacevtskih sredstev pri pridelavi rastlin ter se seznanili z rezultati mednarodne ministrske konference »Kako v Evropi ohraniti kmetijstvo brez gensko spremenjenih organizmov (GSO)«, ki je avgusta potekala na Ptuju. Zasedanja se je udeležil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki se je ob robu zasedanja sestal tudi s komisarjem EU za okolje, ribištvo in pomorstvo Karmenum Vello.

Vella in Židan

Zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri začeli z razpravo o predlogu uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2016 uporabljajo v Baltskem morju. Razpravo so nadaljevali s predlogom Nizozemske o imenovanju začasne skupine strokovnjakov zainteresiranih držav članic, katere cilj bi bil oblikovanje kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, ki bi prispevali k razvoju trajnostnega varstva rastlin. Minister mag. Dejan Židan je v razpravi poudaril, da je pobuda prišla ob pravem času, saj je leto Mednarodno leto tal in je zato priložnost, da zemljo zaščitimo pred vnosom kontaminentov. »Slovenija se pridružuje pogledom Nizozemske pri razvijanju in krepitvi varstva rastlin v smeri uporabe okolju prijaznih tehnik, metod in snovi z manjšim tveganjem, za zagotavljanje ustrezne zaščite rastlin in v prvi vrsti ohranjanje okolja za naslednje generacije«, je še dejal minister.

Na Svetu EU je Slovenija poročala o ministrski konferenci »Kako v Evropi ohraniti kmetijstvo brez GSO«, ki je potekala avgusta na Ptuju ob robu sejma AGRA. Cilj konference, ki jo je organizirala Slovenija ob sodelovanju Madžarske, je bil izmenjati poglede o tem, ali je ohranitev kmetijstva brez GSO konkurenčna prednost in priložnost kmetijstva v Evropi in s kakšnimi ukrepi naj tako vizijo uresničimo. Po besedah ministra mag. Židana je konferenca na Ptuju dala kar nekaj usmeritev, kako sistem narediti bolj transparenten, da bo potrošnik bolje informiran in bo njegova pravica do izbire še bolj uresničljiva v praksi. “Naša ravnanja imajo dolgoročne posledice, od nas je odvisno, kakšno naravo, biodiverziteto bomo imeli,” je poudaril minister in izpostavil tudi potrebo po krepitvi proizvodnje beljakovin za krmo.

Sicer pa je bilo skupno stališče udeležencev, da je ena od najpomembnejših nalog držav je, da skrbijo za trajnostni razvoj kmetijstva, pridelavo kakovostnih in varnih živil, hkrati pa z načini pridelave ne ogrožajo biotske raznovrstnosti in okolja. Pri tem sta bistvenega pomena ohranjanje samostojnosti držav pri odločanju o sproščanju GSR v okolje in zagotavljanje upoštevanja demokratične volje držav članic v postopkih odobritve GSO. Države udeleženke so ob koncu konference sprejele skupno izjavo, ki določa smernice in konkretne predloge ukrepov, ki prispevajo k razvoju modela kmetijstva brez GSO. Po zasedanju je minister mag. Židan dejal, da je poročanje Slovenije zbudilo precej zanimanja in odzivov drugih držav, jasno pa se je pokazalo, katere države želijo svoje ozemlje zaščititi pred GSO ter tiste, ki so naklonjene tovrstni tehnologiji.

Ministri so izmenjali mnenja tudi na temo »V smeri podnebju prijaznega kmetijstva«. Razprava je bila postavljena v kontekst prizadevanj boja proti podnebnim spremembam in s tem mednarodnih podnebnih pogajanj o novem pravno zavezujočem globalnem sporazumu, ki naj bi se končala letos decembra v Parizu na zasedanju pogodbenic Konvencije ZN o podnebnih spremembah (COP 21). To je tudi ena izmed prioritet luksemburškega predsedstva. Minister Židan je ob tem poudaril, da se Slovenija zaveda, da tudi kmetijstvo prispeva k emisijam toplogrednih plinov, zato si tudi prizadeva za njihovo zmanjšanje. Pri čemer pa podnebni cilji ne bi smeli ogroziti bistvene naloge kmetijstva in sicer pridelave hrane in s tem zagotavljanja prehranske varnosti na nivoju EU in na globalni ravni.

Ministri so razpravljali tudi o zmanjševanju uporabe antibiotikov v živinoreji, da bi bilo med ljudmi manj odpornosti na antibiotike. Razprava je bila postavljena v kontekst, ko je močno razširjena raba antibiotikov pri ljudeh in živalih v zadnjih desetletjih pospešila razvoj in pojavljanje bakterij, odpornih proti enemu ali več antibiotikom. Odpornost bakterij se nenehno širi in predstavlja veliko tveganje za ljudi in živali. Razmere so se poslabšale tudi zaradi pomanjkanja naložb v razvoj novih učinkovitih antibiotikov. Slovenija v zvezi s tem meni, da so ukrepi za obvladovanje naraščajoče odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom nujno potrebni, da bi se ohranilo učinkovito delovanje teh zdravil, tako za ljudi, kakor tudi za živali. V prvi vrsti je potrebno poskrbeti, da s preventivo, z izvajanjem biovarnostnih ukrepov, naredimo vse, da do potrebe po rabi antibiotikov ne pride, če se to kljub temu zgodi, pa mora biti raba antibiotikov preudarna in odgovorna. Gre za vsebino, ki jo je Nizozemska, ki naslednje leto predseduje Svetu EU, uvrstila med prednostne naloge.

Ob robu zasedanja Sveta EU se je minister mag. Dejan Židan srečal tudi z evropskim komisarjem za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenom Vello. Komisarju je predstavil slovensko ribištvo, posebnosti in potrebne aktivnosti za normalno preživetje ribiškega sektorja v Sloveniji. Poudaril je, da ima Slovenija majhen ulov (skupni ulov približno 250 ton). Pozornost pa sta namenila obremenitvam ribiškega sektorja, ki so posledica potrebne administracije in nadzora. Minister je izpostavil, da je za Slovenijo pomembno, da lahko še naprej uveljavlja določene izjeme. Določene vrste nadzora ji namreč ni treba uporabljati, ker je to lahko dražje od skupne vrednosti letnega ulova rib.

Minister je s komisarjem govoril tudi o nadgrajevanju Programa razvoja podeželja pri okoljskih in ekoloških ukrepih; predstavil mu je načrte za izboljševanje programa v Sloveniji, tako da ga bo kmetom lažje izvajati. Komisar je ministru zagotovil pomoč uradništva na Komisiji, da bi bil lahko predlog programa do konca leta usklajen, ko ga je treba poslati v Bruselj. V pogovoru sta se dotaknila tudi pomena čebelarstva za okolje, biodiverziteto in prehranski sektor. Minister Židan je komisarja Vello podrobneje seznanil s slovensko pobudo za razglasitev svetovnega dne čebel pri Združenih narodih, kar je komisar podprl. Ob koncu je minister povabil komisarja na obisk v Slovenijo marca naslednje leto, kjer bi se seznanil s slovenskim ribištvom in bil gost največjega čebelarskega dogodka pri nas ApiSlovenija.

Ministrica Kopač Mrak na ogledu prvega opremljenega stanovanja namenjenega deložiranim družinam

/in , /by

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je v Celju prevzela stanovanje Stanovanjskega sklada RS, namenjenega deložiranim družinam oziroma posameznikom. S tem ministrstvo nadaljujejo aktivnosti, ki so predvidene v celotnem paketu pomoči socialno najšibkejšim državljanom Republike Slovenije. Paket pomoči je letošnjega julija pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Podprla pa ga je vlada, družbeno odgovorna podjetja in tri največje humanitarne organizacije v Sloveniji: Rdeči križ, Karitas in Zveza prijateljev mladine.
 
Stanovanje v Celju je eno izmed 11 v okviru projekta Paketa pomoči. Stanovanja, tako prvo v Celju, kot ostalih 10, je zagotovil Stanovanjski sklad RS, opremila pa jih bo družba Lesnina oziroma njihovo podjetje Momax. Preostalih deset stanovanj bo na voljo že v kratkem. Stanovanje, ki je že pripravljeno na vselitev si je ministrica Kopač Mark ogledala v spremstvu direktorja Stanovanjskega sklada RS Črtomirja Remca, predstavnikov Ministrstva za okolje in prostor, humanitarnih organizacij ter družbe Lesnina in njihovega podjetja Momax.
 
Začasna nastanitev in celovita strokovna pomoč družinam, ki so bile prisilno izseljene iz (ne)profitnih najemnih stanovanj ali lastnih stanovanj je tudi pilotni projekt, na podlagi katerega se bo pripravil nabor sistemskih rešitev za pomoč prisilno izseljenim posameznikom in družinam. Pilotni projekt pripravljamo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor Stanovanjskim skladom RS, humanitarnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi.
 
MDDSZ in humanitarne organizacije so 20. julija letos podpisale pismo o nameri za zagotavljanje materialne podpore in pomoči deložiranim družinam v Republiki Sloveniji. Rdeči križ Slovenije – Zveza združenje je v ta namen že odprla transakcijski račun, na katerem se zbirajo donatorska sredstva, iz katerih se bo družinam, vključenim v projekt, krili izdatki ali del izdatkov, povezanih s selitvijo, namestitvijo ter dela stroškov najemnine in tekočih stroškov bivanja.

Državni sekretar MKGP Marenče na konferenci o gozdovih izpostavil pomen zelenega gospodarstva za prihodnji razvoj

/in , , /by

Državni sekretar Miha Marenče se je v Madridu udeležil ministrske konference »Forest Europe«, kjer je zastopal Slovenijo. Konference so se udeležili ministri in drugi visoki predstavniki iz 38 evropskih držav, predstavniki evropske unije ter 18 predstavnikov mednarodnih organizacij. Državni sekretar Miha Marenče je na konferenci v okviru razprave o resoluciji št. 1 »Gozdarski sektor v središču zelenega gospodarstva« podal izjavo v kateri je izpostavil pomen zelenega gospodarstva za prihodnji razvoj, saj gre za gospodarstvo, ki je odgovorno do okolja, hkrati pa odpira številne priložnosti za nova zelena delovna mesta, nove proizvode in storitve, za krepitev vseh funkcij gozdov, razvoj podeželja ter za nove raziskave in razvoj na področju zelenih tehnologij.

Konferenca Forest Europe 
 
Na konferenci so ministri in drugi visoki predstavni poudarili pomen že 25 let trajajočega političnega procesa s ciljem varstva gozdov v Evropi ter izpostavili številne izzive ter priložnosti, ki so povezane z gozdovi in gozdarskim sektorjem. Med izzivi so bile izpostavljene klimatske spremembe, ki povzročajo čedalje obsežnejše naravne nesreče kot so suše, požari, poplave, bolezni, škodljivci, hitro naraščanje števila prebivalstva, sprememba rabe zemljišč ipd. Po drugi strani pa ravno gozdovi zagotavljajo številne okoljske, socialne ter ekonomske koristi za celotno družbo. Te pa v največji možni meri zagotavlja trajnostno ter večnamensko gospodarjenje z gozdovi. Zato so ministri ter ostali visoki predstavniki evropskih držav s ciljem krepitve povezovanja in zavezanosti k trajnostemu ravnanju z gozdovi sprejeli:       
1. Madridsko ministrsko deklaracijo »25 let skupnega spodbujanja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Evropi«, ki poudarja krepitev sodelovanja na področju gozdarskih politik v Evropi pod vodstvom ministrov, s ciljem varstva gozdov in njihove večnamenske vloge. Prav tako se v deklaraciji poudarja pomen gozdov za trajnostni razvoj, ohranjanje biotske pestrosti, kreiranje zelenih delovnih mest ter boj glede klimatskih sprememb. Priloga madridske ministrske deklaracije so posodobljeni pan-evropski indikatorji za trajnostno gospodarjenje z gozdovi,
 
2. Madridsko ministrsko resolucija št. 1 »Gozdarski sektor v središču zelenega gospodarstva« poudarja, ki poudarja, da zeleno gospodarstvo odpira številne priložnosti, kot so novi gozdarski proizvodi in storitve, kreiranje novih delovnih mest, konkurenčnost gozdarskega sektorja ter pozitiven prispek k razvoju podeželja in dobremu počutju ljudi. Prav tako pa prepoznava tudi pomembno vlogo ekosistemskih storitev gozdov v zelenem gospodarstvu, 
 
3. Madridsko ministrsko resolucija št. 2 »Varstvo gozdov v spreminjajočem se okolju«, ki poudarja, da je zaradi klimatskih sprememb, gozdnih požarov, erozije, dezertifikacije, poškodbe gozdov zaradi škodljivcev ali drugih patogenih organizmov ter tudi vse večjega pritiska ljudi na gozd potrebno krepiti varstvo gozdov, 
 
4. Ministrski sklep o prihodnji usmeritvi ministrskih konferenc »Forest Europe«, ki poudarja, da morajo biti ministrske konference »Forest Europe« ponovno preučene s ciljem, da se bodo lahko učinkovito odzivale na sedanje in prihodnje izzive na področju gozdov in gozdarstva.
 
Na Izredni ministrski konferenci »Forest Europe« so bili ministri in ostali visoki predstavniki evropskih držav seznanjeni z rezultatom pogajanj o pravno zavezujočem sporazumu o gozdovih v Evropi. Mandat za ta pogajanja so sprejeli ministri na 6. ministrski konferenci »Forest Europe«, ki je potekala v Oslu leta 2011. Na konferenci je bilo izpostavljeno, da je bilo glede temeljnih vsebin o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi doseženo soglasje, odprta pa so ostala vprašanje glede institucionalnih vsebin ter skladnosti. Zato je bil sprejet sklep, da se osnutek pogajalskega besedila lahko uporabi kot osnova za prihodnji razmislek o pravno zavezujočem sporazumu o gozdovih v Evropi ter da se ob primernem času, vendar najpozneje do leta 2020 razišče možne poti za skupne temelje o pravno zavezujočem sporazumu o gozdovih v Evropi.

Predsednik SD Židan: “Sodelovanje vojske je nujno, ko je treba nadzirati mejo in usmerjati prebežniški tok.”

/in , /by

Predsedniki parlamentarnih strank so pri premierju razpravljali o spremembah zakona o obrambi, s katerimi bi vojski za pomoč policiji pri varovanju državne meje dali začasna pooblastila, neuradno za tri mesece. Predsednik SD Dejan Židan je ob prihodu na srečanje povedal, da je sodelovanje Slovenske vojske nujno, ko je treba nadzirati mejo in usmerjati prebežniški tok. Slovenija se mora, glede na to, da imamo na eni strani državo, ki krši vse dogovore, odzvati z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, je dodal Židan in pomiril, da je Slovenija še zelo daleč od izrednih razmer.

Med parlamentarnimi strankami obstaja veliko soglasje, da s spremembo zakona o obrambi vojski dajo dodatna začasna pooblastila za pomoč policiji pri varovanju državne meje, je bilo sporočilo po srečanju pri premierju. To pomeni, da je zagotovljena dvotretjinska večina v DZ za sprejem predloga sprememb zakona, ki naj bi ga DZ obravnaval in odločil še danes. Predlog novele zakona vojski v sodelovanju s policijo in v omejenem obsegu podelil pristojnost za nekatere dodatne naloge, ki so ta hip in v takšnih primerih potrebne, da se v večji meji zagotovi nadzor na meji in nad prehajanjem migrantov skozi slovensko ozemlje.

Predsednik SD Dejan Židan je po sestanku voditeljev strank glede ukrepov dodatno pojasnil, da ima država pripravljenih več scenarijev, ki se bodo prilagajali razmeram. “Mi se zavedamo, kaj je naša dolžnost, to je, da delujemo humanitarno in da varujemo državljane kakor tudi državo,” je dejal Židan, ki je sicer kritičen predvsem do Hrvaške. Naši južni sosedje po njegovih besedah svoje meje ne obvladujejo. “Dejstvo je, da so izjemno daleč od tega, da bi lahko samo razmišljali, da bodo nekoč v schengenskem območju, in potem breme prenašajo nam,” je dejal Židan. Schengen po njegovih besedah pomeni nadzorovan vstop in nadzorovano gibanje ljudi.

Minister Židan na shodu kmetov: “Rešitev za kmetijstvo bi bila, če bi potrošniki kupovali čim več slovenskih izdelkov.”

/in , /by

Današnjega shoda slovenskih kmetov v Murski Soboti se je udeležil tudi kmetijski minister mag. Dejan Židan. “V Sloveniji ne bi bilo krize, če bi ljudje kupovali več slovenskih izdelkov, vse, ki me kot ministra kličejo na pomoč, pa pozivam, da me podprejo, ko se borim za kmetijstvo in obdelovalno zemljo, ne pa da sam večkrat sam v prvi bojni vrsti,” je povedal minister Židan kmetom na shodu. “Zaradi določenih evropskih pravil, vam na žalost ne država ne minister ne moreta pomagati, saj tudi interventne cene določa Evropska komisija,” je še pojasnil minister kmetom. “Rešitev za kmetijstvo bi bila, če bi potrošniki kupovali čim več slovenskih izdelkov,” je prepričan Židan, ki je kmete tudi pozval, naj se – tako kot kmetje drugod po Evropi – povežejo v zadruge, saj bodo tako močnejši pogajalci o cenah svojih pridelkov. Minister Židan je še poudaril, da ministrstvo za kmetijstvo vodi več akcij, s katermi spodbujajo potrošnike, da kupujejo lokalno pridelano hrano, saj s tem podpirajo tudi slovensko kmetijstvo in proizvajalce prehrambenih izdelkov.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je že v četrtek, po seji vlade, tudi sam podprl za soboto napovedane shode slovenskih kmetov. Kot je povedal na novinarski konferenci po seji vlade je dnevno namreč v stiku s kmeti, seznanjen je s težavami, ki jih pestijo in ob tem spomnil, da so se prodajne cene, od katerih kmetje živijo, v zadnjem letu znižale. Kot je ocenil Židan, se je položaj kmetov poslabšal, krivce za to pa našel v ruskem embargu, padcu mlečnih kvot ter zmanjšanju možnosti prodaje evropske hrane na nekatere druge trge. Posledica je padanje cen različnih kmetijskih surovin, najbolj je to opazno pri sektorju mleko. Odkupna cena mleka je tako po njegovih pojasnilih približno 20 odstotkov nižja kot pred letom dni. Ministra Židana skrbi, da se vsi prehranski produkti v trgovini niso tako pocenili. Cena najbolj prodajanega konzumnega pasteriziranega mleka se je celo zvišala za en odstotek.

Minister Židan je ob tem izrazil zadovoljstvo nad stanjem kmetijstva v letu 2014. Na četrtkovi seji je Židan namreč ministrskemu zboru predstavil poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2014, ki ga je vlada tudi potrdila. Slovenija je imela lani po njegovih pojasnilih med državami EU največjo rast kmetijske proizvodnje, ta se je v primerjavi z letom 2013 količinsko povečala za 13 odstotkov, vrednostno pa za devet odstotkov. Zvišal se je tudi faktorski dohodek, ki je merilo konkurenčnosti in uspešnosti v kmetijstvu. Skupno število kmetijskih gospodarstev se je lani zmanjšalo za tri odstotke na 72.400, povprečna velikost kmetij pa se je povečala na 6,6 hektarja kmetijske zemlje v uporabi (leta 2010 6,4 hektarja).

Proračunska izplačila iz državnega proračuna, povezana s kmetijstvom (351 milijonov evrov), so bila lani za sedem odstotkov manjša kot leto prej, pri čemer so se izplačila iz državnih sredstev zmanjšala za 11 odstotkov, sredstva iz proračuna EU pa za pet odstotkov. Okrevanje gospodarstva je vplivalo tudi na skupno blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, ki se je tako povečala za 5,3 odstotka, pri čemer je bil izvoz večji za 9,6, uvoz pa za 3,3 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom se je povečala na 48,8 odstotka, primanjkljaj pa se je zmanjšal in je znašal 1,02 milijarde evrov. Živilskopredelovalna industrija je povečala obseg industrijske proizvodnje za dobrega pol odstotka, kar je občutno manj, kot je bilo povprečje rasti predelovalne industrije (+4,2 odstotka).

Površina gozdov (1.181.943 hektarjev) je bila manjša kot leta 2013 (1.183.433 hektarjev), gozdnatost pa je dosegala 58,3 odstotka. Posek se je povečal za 62 odstotkov in je dosegel 103 odstotke možnega poseka po gozdnogospodarskih načrtih – razlog je bil žledolom. Za redno financiranje in sofinanciranje nalog, ki jih določa zakon o gozdovih, je bilo lani izplačanih 22,3 milijona evrov javnih sredstev, kar je odstotek manj kot 2013, za odpravo posledic žleda in snega pa je vlada namenila dodatna sredstva iz proračunskih rezerv.

Martina Vuk: “Center ponovne uporabe kot prvo socialno podjetje v Sloveniji že vrsto let uspešno deluje na trgu.”

/in , /by

Državna sekretarka Martina Vuk si je ogledala delovanje prvega socialnega podjetja v Sloveniji, Center ponovne uporabe v Ljubljani, ki je bil ustanovljen tudi s sredstvi pridobljenimi na razpisu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) in Evropskega socialnega sklada. Center ponove uporabe, ki deluje na več krajih v Sloveniji je namreč v oktobru pripravil posebne ugodnosti za dijake in študente, ki začenjajo novo šolsko leto. Da bi izboljšali položaj tudi tistim študentom, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin  jim ponujajo poseben popust za nakup knjig, oblačil, obutve in opreme. Poleg tega bodo študentom in dijakom nudili tudi brezplačno strokovno pomoč pri obnovi in manjših popravilih izdelkov in oblačil z namenom možnosti nadaljnje uporabe, je na novinarski konferenci ob tej priložnosti povedala direktorica podjetja dr. Marinka Vovk.

Državna sekretarka Martina Vuk je izrazila zadovoljstvo nad samim delovanjem centra oziroma projekta, ki ga je ministrstvo podprlo, predvsem pa jo veseli, da je podjetju tudi po preteku financiranja uspelo obstati na trgu in da uspešno deluje naprej. Ministrstvo za delo je namreč v okviru pretekle finančne perspektive na dveh razpisih podprlo 26 projektov socialnega podjetništva in zanje namenilo 6,5 milijona evrov (sredstva proračuna in ESS). Osnovni princip delovanja socialnih podjetij je družbena odgovornost, presežki se usmerjajo nazaj v dejavnost in razvoj predvsem pa v zaposlovanje najranljivejših skupin brezposelnih. Gre za projekte, ki imajo veliko pozitivnih učinkov ne le za posameznika pač pa tudi za družbo kot celoto, je prepričana državna sekretarka iz vrst SD. Martina Vuk je tudi napovedala, da bo MDDSZ tudi v prihodnji finančni perspektivi s financiranjem učnih delavnic podpiralo razvoj socialnega podjetništva.

Židan: “Državno podjetje za upravljanje z gozdovi bo dobra podlaga za oživitev slovenske lesno-predelovalne verige in ustvarjanje novih delovnih mest.”

/in , /by

Vlada Republike Slovenije je v sredo, 14. oktobra, na svoji redni seji sprejela predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, ki predvideva ustanovitev državnega gozdarskega podjetja. “S tem zakonom želimo ustrezno urediti to področje, ki je zdaj urejeno s koncesijami, kar se ni izkazalo kot primerna ureditev,” je dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan in zagotovil, da ima zakon tudi podporo koalicije. Država ima v lasti približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, po novem bo z njimi upravljalo državno podjetje. “Z zakonom smo želeli narediti dobre nastavke za razvoj slovenske lesno-predelovalne industrije,” je poudaril kmetijski minister Židan.

Samo gospodarjenje z gozdom je namreč po njegovih besedah pomembno, a se je treba zavedati, da je največ delovnih mest v nadaljevanju verige, torej v žagarstvu in lesarstvu. Pri pripravi zakona so po Židanovih pojasnilih upoštevali načela čim višjega donosa, prispevek k razvoju gozdno-lesnih verig, uveljavitev lesa in lesnih proizvodov. “Verjamemo, da bomo s tem zakonom na enoten in pregleden način naredili ponudbo vsega slovenskega lesa v državni lasti in omogočili lesni industriji sklepanje večletnih pogodb in s tem ustvarili novo in boljše poslovno okolje,” je poudaril minister iz vrst SD.

Cilj zakona je tudi povečevanje površin gozdov v državni lasti, in sicer na način, da se država umika tam, kjer so majhne parcele, kjer je solastništvo, in združuje na velikih parcelah. Velik poudarek bo dan nakupu gozda v obmejnem prostoru. “Z zakonom želimo prispevati k ohranjanju kmetij na gorskih in hribovskih območjih ter upoštevati javni interes na varovanih območjih narave,” je navedel Židan.

“Gozdovi, 20 odstotkov, kolikor jih je v državni lasti, ostajajo v državni lasti, družba vstopi samo z določenimi pravicami, ki se vežejo predvsem na razpolaganje in upravljanje,” je poudaril državni sekretar na MKGP Miha Marenče. Novoustanovljena družba, imenovala se bo Slovenski državni gozdovi, bo po njegovih besedah v prvi fazi skrbela za sečnjo, spravilo in prodajo lesa ter sklepanje dolgoročnih pogodb, v nadaljevanju pa tudi na druge dejavnosti, ki so posredno ali neposredno povezane z gozdnim prostorom. Po sprejetju zakona v DZ, kar naj bi se po njegovih pričakovanjih zgodilo do konca leta oz. v začetku prihodnjega leta, bo vlada imenovala v.d. direktorja družbe, ki bo moral najprej pripraviti potrebne akte za delovanje.

“Družba bo gospodarjenje z državnimi gozdovi prevzela v sredini prihodnjega leta,” je še dejal Marenče in dodal, da bodo s 1. julijem na njo prešli tudi zaposleni s sklada kmetijskih zemljišč, ki so zaposleni v delu gozdarskega sektorja – gre za 50 zaposlenih. Hkrati pa se bo zaposlovalo na tistih nalogah, ki jih sklad trenutno ne upravlja, nova družba pa jih bo, in sicer gre za komercialo oz. samo prodajanje – po ministrovih napovedih bo imela družba konec prihodnjega leta približno 200 zaposlenih.

Kot je znova ocenil Židan, je bilo upravljanje z državnimi gozdovi v zadnjih 20 letih povsem drugačno od primerov dobrih praks v evropskih državah. “Z državnimi gozdovi trenutno upravljajo koncesionarji, ki koncesij niso dobili na transparenten način, ampak so jim bile dodeljene brez razpisa, tudi izplen za državo je bil bistveno premajhen,” je dejal in spomnil, da je tudi računsko sodišče opozorilo, da sedanji sistem ni ustrezen. Naslednje leto bo sicer t.i. hibridno leto, večina koncesija namreč poteče 1. julija.

Če DZ ne bo potrdil predlaganega zakona, ostane obstoječi model gospodarjenja z gozdovi. A minister ob tem opozarja, da v primeru, če bi moralo priti do novega razpisa za podeljevanje koncesij, ni nujno, da jih dobijo trenutni koncesionarji. Židan razume, da je sedanje koncesionarje strah, imajo zaposlene, kompetence, stroje, a meni, da je strah nepotreben. “Ko bodo objavljeni razpisi za delo v gozdovih, se bodo upoštevale kompetence in izkušnje na tem področju,” je še dejal minister Židan.

Ministrica Katič poudarila zastopanost in vlogo žensk v gasilstvu ter sistemu zaščite in reševanja

/in , /by

Ministrica za obrambo Andreja Katič je v soboto, 10. oktobra, v Srednji Bistrici nagovorila gasilske članice Pomurja na njihovem 8. posvetu. “S svojim delom in zavzetostjo dokazujete, da smo lahko ženske tudi v dejavnostih, ki so nekoč veljale za tradicionalno moške, zelo učinkovite, in da lahko zelo veliko pripomoremo k dobrobiti skupnosti. To velja tudi za gasilstvo, ki je zelo humano poslanstvo, a žal tesno povezano tudi s tveganjem in nevarnostjo,” je poudarila obrambna ministrica iz vrst SD in nadaljevala, da “so družbe, ki se trudijo v ljudeh prepoznavati znanje, usposobljenost, voljo do dela, nadarjenost, socialne kompetence in podobne prednosti ter jih na podlagi tega tudi vključujejo v aktivno življenje, uspešnejše kot tiste, ki gradijo na predsodkih in stereotipnih, navadno zastarelih prepričanjih.”

Katičeva z gasilci v Črenšovcih

Ministrica Katič je tudi povedala, da podatki s konca lanskega leta kažejo, da je med aktivnim članstvom v slovenski gasilski organizaciji kar 30 odstotkov gasilk, med operativnim članstvom pa je kar 11 odstotkov žensk. Ob tem iz pomurska gasilska regija prihaja več kot 3000 članic. Podatki kažejo, da so ženske zelo pomemben del slovenskega gasilstva ter da je vloga prostovoljnih reševalk neprecenljiva tudi v drugih sestavah za zaščito, reševanje in pomoč ter v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Ministrica se je pomurskim gasilkam zahvalila za njihovo delo v dobrobit skupnosti in jim čestitala za uveljavitev v gasilski dejavnosti.

Katičeva nagovorila gasilce

Še pred tem pa je ministrica Katič v Črenšovcih na srečanju z vodstvom prostovoljnega gasilstva v Pomurju poudarila, da je pomursko gasilstvo po množičnosti, strokovnosti in operativni pripravljenosti v vrhu slovenskega gasilstva. V okviru pomurske gasilske regije deluje 238 prostovoljnih gasilskih društev ter 21 gasilskih zvez. Dejala je še, da so naravne in druge nesreče danes v Republiki Sloveniji ena glavnih groženj nacionalni varnosti, zato je skrb za ohranjanje sedanje ravni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter njegov razvoj ena prednostnih usmeritev na Ministrstvu za obrambo in v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje. V nadaljevanju je ministrica Katič predstavila tudi prizadevanja za izboljšanje statusa prostovoljnih reševalcev.

Ministri iz vrst SD poslancem predstavili predloge razreza sredstev iz proračunov za 2016-2017

/in , /by

Pristojna delovna telesa Državnega zbora so minuli teden obravnavala predlog državnega proračuna za leti 2016-2017. Poslancem so tako ministrici dr. Anja Kopač Mrak in Andreja Katič ter minister mag. Dejan Židan s svojimi sodelavci predstavili vladni proračunski razrez sredstev po resorjih za delo, obrambo in kmetijstvo, naslednji petek pa bo predlog proračunov kot zadnji vzel pod drobnogled še odbor DZ za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo za proračun. Nato bo imela vlada dva tedna časa za pripravo dopolnjenega predloga, končno različico pa naj bi DZ sprejel sredi novembra.

Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide se je seznanil z vladnim predlogom proračunov za leti 2016 in 2017. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar, lahko po letih varčevalnih proračunov končno govorimo o proračunu, s katerim se bodo sredstva za resor povečala za nekaj več kot pet odstotkov. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo imelo v letu 2016 glede na ocenjeno realizacijo v letošnjem letu na voljo dodatnih okoli 65 milijonov evrov, nato pa se bodo v letu 2017 sredstva vrnila na približno letošnjo raven 1,407 milijarde evrov.

Predlog proračuna je seveda kompromis, saj si vsak minister, kot je dejala ministrica za delo Anja Kopač Mrak, “želi, da bi bile pokrite vse njegove zahteve, vendar to ne gre”. S proračunom je glede na okoliščine razmeroma zadovoljna, “ker smo se uspeli dogovoriti o določenih sprostitvah varčevalnih ukrepov” – med drugim so zvišali minimalni osebni dohodek, nekaj več bo otroških dodatkov. “Seveda bi si želela, da bi se sprostilo vse, kar je bilo zamrznjeno,” je dodala ministrica iz vrst SD. Pojasnila je tudi, da socialne politike žal ne “moremo gledati brez povezanosti z gospodarstvom”.

“To bi si osebno zelo želela, a ne bomo prišli daleč, saj smo ujeti v določene danosti,” je bila jasna ministrica Kopač Mrak. Ministrstvo je pri pripravi proračuna sicer sledilo trem ciljem – okrepiti zaščito najranljivejših, v skladu z javnimi financami okrepiti tudi transferje srednjemu razredu, predvsem družinam, dijakom in študentom, ter se na trgu dela aktivne politike zaposlovanja usmeriti v pomoč najranljivejšim, se pravi starejšim in dolgotrajno brezposelnim.

Odbor za obrambo se je seznanil s predlogoma proračunov za prihodnji dve leti v delih, ki se nanašata na obrambni resor. Ministrica Andreja Katič je izrazila zadovoljstvo, da se je večletni trend upadanja izdatkov za obrambo nominalno zaustavil. V delu opozicije so bili kritični, saj se delež sredstev glede na BDP kljub temu nekoliko zmanjšuje. Proračun obrambnemu resorju v letu 2016 namenja slabih 347,4 milijona evrov, kar je več od predvidene realizacije v letošnjem letu (342,2 milijona evrov), v letu 2017 pa približno 343,5 milijona evrov. Obrambna ministrica Andreja Katič je na seji izrazila zadovoljstvo, da se je po letu 2010 nominalno prvič zaustavil trend padanja izdatkov za obrambo.

“Zvišujejo se sredstva, namenjena Slovenski vojski (SV) in upravi za zaščito in reševanje, nekoliko manj sredstev pa bo deležen upravni del ministrstva,” je pojasnila ministrica iz vrst SD. Predloga proračunov za prihodnje dve leti sta usmerjena v minimalni razvoj, saj so se nekoliko povečala tudi sredstva za investicije. Tako ministrica Katič ocenjuje, da bo mogoče s predvidenimi sredstvi zagotavljati ustrezno pripravljenost SV in uprave za zaščito in reševanje. Prav tako naj bi sredstva zagotovila nemoteno sodelovanje Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah, pri čemer si bo ministrica prizadevala zlasti za zagotavljanje stabilnosti na Balkanu.

Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je seznanil s predlogom proračunov za prihodnji dve leti v delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. Prihodnje leto bo imelo kmetijstvo na voljo nekaj več denarja kot letos, nato pa se bodo sredstva zmanjšala. Kmetijski minister Dejan Židan bi si želel še več denarja, vendar težav ne vidi. Sredstva za področje kmetijstva, gozdarstva, ribištva in prehrano so v prihodnjih dveh letih predvidena v višini približno štirih odstotkov celotnega državnega proračuna. To je še enkrat več od deleža, s katerim so ti resorji zastopani v obsegu bruto domačega proizvoda (BDP) države.

“Predlagani proračun je vzdržen in omogoča izvajanje kmetijske politike v naslednjih dveh letih,” je zatrdil Židan in dodal, da bi si sam seveda želel več denarja, a “glavne vsebine kmetijske, gozdarske in prehranske politike se bodo lahko izvajale tako, kot je interes države”. V primerjavi z letošnjo realizacijo se sredstva za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in prehrano prihodnje leto povečujejo za 2,9 odstotka, predvsem na račun sredstev EU in pripadajoče slovenske udeležbe. V letu 2017 se bodo spet zmanjšala, in sicer za 5,2 odstotka, tudi tokrat pa so vzrok evropska sredstva. Židan je zatrdil, da bodo v primeru, da se bo prihodnje leto izkazala potreba po več denarja, to preučili in poiskali ustrezne rešitve.

Minister Židan je celo dodal, da ne vidi nobenega strahu. V letu 2107 namreč do največjega zmanjšanja prihaja pri sredstvih za program razvoja podeželja, glede katerih je pojasnil, da na finančnem ministrstvu ponavadi sledijo potrebi po njihovem povečanju, saj to pripelje več denarja v Slovenijo. Konkretno je za njegov resor prihodnje leto v državnem proračunu predvideno 429,7 milijona evrov in v letu 2017 407,4 milijona evrov. Od tega je največ denarja predvidenega za neposredna plačila, velik del predstavlja tudi program razvoja podeželja, ki je v sedmih letih ocenjen na 1,1 milijarde evrov, ostalo so investicijski ukrepi. “Tudi zato je naslednje leto številka nekaj višja,” je dejal minister iz vrst SD.

Židan: “Slovenija se lahko pohvali tudi z najvišjo rastjo kmetijske proizvodnje v EU.”

/in , /by

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je 9. oktobra v Ljubljani udeležil omizja “Maxi klub STA” v organizaciji Slovenske tiskovne agencije, kjer so v pogovoru o stanju živilskopredelovalne industrije sodelovali še generalni direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec, agrarni ekonomist Emil Erjavec, prehranski varuh Jože Podgoršek in predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič. Slovenska živilskopredelovalna industrija se mora povezovati, saj bo tako močnejša pri sklepanju pogodb s trgovci, predvsem pa ji brez tega ne bo uspelo na tujih trgih. A manjka tudi dolgoročna vizija države, v katero smer bo šla panoga, so soglašali udeleženci okrogle mize o razmerah v slovenski živilsko-predelovalni industriji.

Židan je povedal, da se na ministrstvu s pomočjo podjetjem pri prodoru na tuje trge že intenzivno ukvarjajo ter kot primer izpostavil Kitajsko. V slovenski živilskopredelovalni industriji je zaposlenih 12.500 ljudi, k temu je treba prišteti še 3500 zaposlenih v obrti. Na okrogli mizi o razmerah v slovenski živilsko-predelovalni industriji je minister Židan poudaril njen izjemni pomen za gospodarstvo in kmetijstvo. Prav kmetijstvo je namreč eno od najbolj svetlih točk slovenske rasti. Slovenija je imela v preteklem letu, med vsemi članicami EU, največjo rast kmetijske proizvodnje. Vrednostno je namreč proizvodnja zrasla za 8 odstotkov, količinsko pa kar za 13 odstotkov. Kot je povedal Židan, je panoga lani zrasla in povečala izvozno učinkovitost, tako da danes izvozi že 23 odstotkov vsega, kar se izvozi v Sloveniji.

“Naša največja težava je razdrobljenost,” pa je na okrogli mizi dejal generalni direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. Mesna industrija je bila že na dobri poti, da se konsolidira, a smo prišli s šestih na 48 klavnic, med katerimi številne nimajo niti enega zaposlenega, je dodal Krivec. V 20 letih nismo uspeli povezati živilske industrije, konkurenca je premočna, je menil tudi agrarni ekonomist Emil Erjavec. Poudaril je, da je treba v Sloveniji vzpostaviti agroživilske verige in okrepiti te, ki obstajajo. Danes namreč tekmujejo med seboj države in agroživilske verige, ne pa posamezni členi teh verig. Prav tako se je za močnejše sodelovanje in povezovanje vseh deležnikov v verigi preskrbe s hrano zavzel prehranski varuh Jože Podgoršek. Če bi bili dobro povezani, konsolidirani med panogami, prehranskega varuha sploh ne bi potrebovali, je menil. Ker tega ni, so dobavitelji pri sklepanju pogodb s trgovci pogosto potisnjeni v kot po principu “vzemi ali pusti”, je dejal Podgoršek.

Da je potrebno povezovanje, je soglašal tudi predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič. Medtem ko se je trgovina v zadnjih letih povezovala in je svoje nakupne navade spremenil tudi potrošnik, pa slovenska prehranska industrija stagnira že 15 let, je bil kritičen. Zaradi tega je nekonkurenčen tudi Mercator, ki kupuje od lokalnih proizvajalcev, je nadaljeval Balažič. “Zdaj je prišlo do trenutka resnice, ko se mora nekaj spremeniti – potrebujemo močne konkurenčne lokalne dobavitelje,” je pozval Balažič.

Ob tem se je razvila razprava, ali je Mercator s prehodom v hrvaško lastništvo začel s svojih polic izrinjati blago slovenskega porekla. Balažič je to zanikal, drugače pa je menil kmetijski minister Dejan Židan. “Kot kupec vidim, kaj se dogaja na trgovskih policah,” je dejal minister iz vrst SD in povedal, da po njegovi subjektivni oceni pri nekaterih trgovcih opazno narašča delež slovenskega blaga, pri drugih pa hrvaškega – med slednjimi je po njegovih besedah tudi Mercator. Zato je Židan napovedal še bolj intenzivno nagovarjanje potrošnika, naj išče lokalne proizvode. “Naredili bomo vse, da bo slovenski potrošnik sledil slovenski hrani,” je poudaril kmetijski minister Židan.

Direktor Celjskih mesnin Krivec je opozoril, da nas ne sme motiti le hrvaško blago na Mercatorjevih policah. Ker je v hrvaški lasti, je povsem jasno, da bo na njegovih policah tudi hrvaško blago, je dejal, ob tem pa spet opozoril na pomen povezovanja. Sicer pa je Krivec slovenskim živilskopredelovalnim podjetjem predlagal, naj to, kar bodo izgubili pri Mercatorju, nadomestijo na tujih trgih. Krivec je tudi opozoril, da je v tujini težko biti konkurenčen, tudi zaradi neprepoznavnosti. “Lahko je Francozu, Italijanu ali Špancu prodajati vino, nam je težko,” je dejal in povedal, da so poskušali v Celjskih mesninah poskušali poiskati kupce v tujini preko gospodarske diplomacije, vendar niso bili preveč uspešni. “Naša kranjska klobasa je super, a ko je treba narediti korak naprej, smo prešibki – tam potrebujemo močno podporo politike.”

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!