Minister Židan na shodu kmetov: “Rešitev za kmetijstvo bi bila, če bi potrošniki kupovali čim več slovenskih izdelkov.”
Današnjega shoda slovenskih kmetov v Murski Soboti se je udeležil tudi kmetijski minister mag. Dejan Židan. “V Sloveniji ne bi bilo krize, če bi ljudje kupovali več slovenskih izdelkov, vse, ki me kot ministra kličejo na pomoč, pa pozivam, da me podprejo, ko se borim za kmetijstvo in obdelovalno zemljo, ne pa da sam večkrat sam v prvi bojni vrsti,” je povedal minister Židan kmetom na shodu. “Zaradi določenih evropskih pravil, vam na žalost ne država ne minister ne moreta pomagati, saj tudi interventne cene določa Evropska komisija,” je še pojasnil minister kmetom. “Rešitev za kmetijstvo bi bila, če bi potrošniki kupovali čim več slovenskih izdelkov,” je prepričan Židan, ki je kmete tudi pozval, naj se – tako kot kmetje drugod po Evropi – povežejo v zadruge, saj bodo tako močnejši pogajalci o cenah svojih pridelkov. Minister Židan je še poudaril, da ministrstvo za kmetijstvo vodi več akcij, s katermi spodbujajo potrošnike, da kupujejo lokalno pridelano hrano, saj s tem podpirajo tudi slovensko kmetijstvo in proizvajalce prehrambenih izdelkov.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je že v četrtek, po seji vlade, tudi sam podprl za soboto napovedane shode slovenskih kmetov. Kot je povedal na novinarski konferenci po seji vlade je dnevno namreč v stiku s kmeti, seznanjen je s težavami, ki jih pestijo in ob tem spomnil, da so se prodajne cene, od katerih kmetje živijo, v zadnjem letu znižale. Kot je ocenil Židan, se je položaj kmetov poslabšal, krivce za to pa našel v ruskem embargu, padcu mlečnih kvot ter zmanjšanju možnosti prodaje evropske hrane na nekatere druge trge. Posledica je padanje cen različnih kmetijskih surovin, najbolj je to opazno pri sektorju mleko. Odkupna cena mleka je tako po njegovih pojasnilih približno 20 odstotkov nižja kot pred letom dni. Ministra Židana skrbi, da se vsi prehranski produkti v trgovini niso tako pocenili. Cena najbolj prodajanega konzumnega pasteriziranega mleka se je celo zvišala za en odstotek.
Minister Židan je ob tem izrazil zadovoljstvo nad stanjem kmetijstva v letu 2014. Na četrtkovi seji je Židan namreč ministrskemu zboru predstavil poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2014, ki ga je vlada tudi potrdila. Slovenija je imela lani po njegovih pojasnilih med državami EU največjo rast kmetijske proizvodnje, ta se je v primerjavi z letom 2013 količinsko povečala za 13 odstotkov, vrednostno pa za devet odstotkov. Zvišal se je tudi faktorski dohodek, ki je merilo konkurenčnosti in uspešnosti v kmetijstvu. Skupno število kmetijskih gospodarstev se je lani zmanjšalo za tri odstotke na 72.400, povprečna velikost kmetij pa se je povečala na 6,6 hektarja kmetijske zemlje v uporabi (leta 2010 6,4 hektarja).
Proračunska izplačila iz državnega proračuna, povezana s kmetijstvom (351 milijonov evrov), so bila lani za sedem odstotkov manjša kot leto prej, pri čemer so se izplačila iz državnih sredstev zmanjšala za 11 odstotkov, sredstva iz proračuna EU pa za pet odstotkov. Okrevanje gospodarstva je vplivalo tudi na skupno blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, ki se je tako povečala za 5,3 odstotka, pri čemer je bil izvoz večji za 9,6, uvoz pa za 3,3 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom se je povečala na 48,8 odstotka, primanjkljaj pa se je zmanjšal in je znašal 1,02 milijarde evrov. Živilskopredelovalna industrija je povečala obseg industrijske proizvodnje za dobrega pol odstotka, kar je občutno manj, kot je bilo povprečje rasti predelovalne industrije (+4,2 odstotka).
Površina gozdov (1.181.943 hektarjev) je bila manjša kot leta 2013 (1.183.433 hektarjev), gozdnatost pa je dosegala 58,3 odstotka. Posek se je povečal za 62 odstotkov in je dosegel 103 odstotke možnega poseka po gozdnogospodarskih načrtih – razlog je bil žledolom. Za redno financiranje in sofinanciranje nalog, ki jih določa zakon o gozdovih, je bilo lani izplačanih 22,3 milijona evrov javnih sredstev, kar je odstotek manj kot 2013, za odpravo posledic žleda in snega pa je vlada namenila dodatna sredstva iz proračunskih rezerv.
