Katere so spremembe pri pridobivanju varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči ter kateri pogoji ostajajo enaki?
S 1. februarjem 2017 so pričele veljati spremembe Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki prinašajo pozitivne učinke. Za tiste upravičence, ki imajo v lasti nepremičnino (stanovanje, hiša), v kateri živijo in katere vrednost ne presega 120.000 EUR so zaznambe na nepremičninah ukinjene, za nazaj pa bodo izbrisane. Dedičem teh upravičencev, ki bodo pomoč prejeli po uveljavitvi sprememb, pa tudi ne bo več potrebno vračati prejetih sredstev državi. Ostali pogoji za pridobitev pomoči pa ostajajo nespremenjeni. To so dolžnost preživljanja s strani otrok in upoštevanje premoženja ter dohodkov vlagatelja.
Opozarjamo, da je potrebno kljub nekaterim spremembam v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih, še vedno upoštevati ostale pogoje, ki se ne spreminjajo, za pridobitev varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči.
(za več informacij kliknite na spodnjo grafiko)
Če ima oseba, ki zaprosi za varstveni dodatek ali denarno socialno pomoč (vlagatelj) otroke, mora tako še vedno skleniti Dogovor o preživljanju skupaj s svojimi otroci. Dogovor mora sestaviti notar v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Polnoletni otroci so namreč po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) še vedno dolžni preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Če bo Center za socialno delo, ko bo prejel vlogo za varstveni dodatek, ali denarno socialno pomoč, ugotovil, da ima vlagatelj otroke in da so ga ti dolžni preživljati, vlagatelja pozval k sklenitvi Sporazuma o preživljanju.
Sporazuma pa NI potrebno skleniti v primeru:
– če so otroci vlagatelja mladoletni
– če vlagatelj dokaže, da ga polnoletni otroci niso zmožni preživljati (npr. so sami prejemniki denarne socialne pomoči, imajo nizke dohodke, …)
– če vlagatelj neopravičeno ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do otroka
Vsebina tega dogovora ni zakonsko določena, zato pridejo v poštev vse oblike preživljanja (v dogovoru tako lahko otroci navedejo, da staršu nudijo preživljanje bodisi v denarni obliki, bodisi v nudenju obroka, nudenju stanovanja, …).
Če otroci vlagatelja ne bodo želeli skleniti dogovora o preživljanju, pa bi ga morali, bo Center za socialno delo pozval vlagatelja, da zoper njih vloži preživninsko tožbo na sodišče. Če vlagatelj ne bo želel predložiti dogovora o preživljanju, oz. ne bo želel vložiti preživninske tožbe na sodišče, pa bi to moral, potem bo njegova vloga za varstveni dodatek ali denarno socialno pomoč zavrnjena iz krivdnega razloga.
Pri ostalih pogojih je potrebno upoštevati tudi drugo premoženje in dohodke vlagatelja. Pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči se še vedno upoštevajo prihodki in premoženje vlagatelja, kot so določeni v zakonu. Do varstvenega dodatka bo tako upravičena, npr. samska oseba, katere mesečni dohodek ne presega 476,87 evrov in ki izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje; če ima samska oseba tudi lastni dohodek, se varstveni dodatek določi v višini razlike med 476,87 evrov in lastnim dohodkom. Pri dodelitvi varstvenega dodatka pa se ne upoštevajo prihranki samske osebe do višine 2.500 evrov. Za družino je varstveni dodatek določen v višini razlike med cenzusom družine za varstveni dodatek in lastnim dohodkom družine. Pri dodelitvi varstvenega dodatka pa se ne upoštevajo prihranki družine do 3.500 evrov.
Ali bo oseba upravičena do varstvenega dodatka ali denarne socialne pomoči, se tako presoja od primera do primera, ob upoštevanju vseh dohodkov, okoliščin, premoženja in vseh ostalih zakonskih pogojev posameznega vlagatelja. O vlogi odloča pristojni Center za socialno delo (kjer ima vlagatelj stalno prebivališče). Če vlagatelj meni, da mu je bila pomoč neupravičeno zavrnjena, lahko v 15 dneh, od dneva, ko je odločbo prejel, vloži pritožbo, o kateri odloča Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Ponovno poudarjamo, da tako ukinitev zaznambe na nepremičninah kot tudi ukinitev vračanja pomoči za bodoče upravičence, velja le tiste upravičence do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki jim bo pomoč dodeljena ter ne bodo imeli v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo (v katerem oziroma kateri bodo dejansko bivali in imeli prijavljeno stalno prebivališče), katerega oziroma katere vrednost bo presegala 120.000 evrov.
Ostali zakonsko določeni pogoji za pridobitev varstvenega dodatka ostajajo nespremenjeni (npr. dolžnost preživljanja s strani polnoletnih otrok, upoštevanje drugega premoženja, itd.) in so opisani na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na povezavi: http://www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/socialna_zakonodaja/varstveni_dodatek/
