Poslanec Socialnih demokratov mag. Marko Koprivc je na ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovil pobudo v zvezi z varstvenim dodatkom, da se ta ne veže več na starost upokojenk in upokojencev, temveč le na dohodkovni cenzus.
S 1. februarjem 2017 so pričele veljati spremembe Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki prinašajo pozitivne učinke. Za tiste upravičence, ki imajo v lasti nepremičnino (stanovanje, hiša), v kateri živijo in katere vrednost ne presega 120.000 EUR so zaznambe na nepremičninah ukinjene, za nazaj pa bodo izbrisane. Dedičem teh upravičencev, ki bodo pomoč prejeli po uveljavitvi sprememb, pa tudi ne bo več potrebno vračati prejetih sredstev državi. Ostali pogoji za pridobitev pomoči pa ostajajo nespremenjeni. To so dolžnost preživljanja s strani otrok in upoštevanje premoženja ter dohodkov vlagatelja.
Opozarjamo, da je potrebno kljub nekaterim spremembam v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih, še vedno upoštevati ostale pogoje, ki se ne spreminjajo, za pridobitev varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči.
(za več informacij kliknite na spodnjo grafiko)
Če ima oseba, ki zaprosi za varstveni dodatek ali denarno socialno pomoč (vlagatelj) otroke, mora tako še vedno skleniti Dogovor o preživljanju skupaj s svojimi otroci. Dogovor mora sestaviti notar v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Polnoletni otroci so namreč po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) še vedno dolžni preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Če bo Center za socialno delo, ko bo prejel vlogo za varstveni dodatek, ali denarno socialno pomoč, ugotovil, da ima vlagatelj otroke in da so ga ti dolžni preživljati, vlagatelja pozval k sklenitvi Sporazuma o preživljanju.
Sporazuma pa NI potrebno skleniti v primeru:
– če so otroci vlagatelja mladoletni
– če vlagatelj dokaže, da ga polnoletni otroci niso zmožni preživljati (npr. so sami prejemniki denarne socialne pomoči, imajo nizke dohodke, …)
– če vlagatelj neopravičeno ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do otroka
Vsebina tega dogovora ni zakonsko določena, zato pridejo v poštev vse oblike preživljanja (v dogovoru tako lahko otroci navedejo, da staršu nudijo preživljanje bodisi v denarni obliki, bodisi v nudenju obroka, nudenju stanovanja, …).
Če otroci vlagatelja ne bodo želeli skleniti dogovora o preživljanju, pa bi ga morali, bo Center za socialno delo pozval vlagatelja, da zoper njih vloži preživninsko tožbo na sodišče. Če vlagatelj ne bo želel predložiti dogovora o preživljanju, oz. ne bo želel vložiti preživninske tožbe na sodišče, pa bi to moral, potem bo njegova vloga za varstveni dodatek ali denarno socialno pomoč zavrnjena iz krivdnega razloga.
Pri ostalih pogojih je potrebno upoštevati tudi drugo premoženje in dohodke vlagatelja. Pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči se še vedno upoštevajo prihodki in premoženje vlagatelja, kot so določeni v zakonu. Do varstvenega dodatka bo tako upravičena, npr. samska oseba, katere mesečni dohodek ne presega 476,87 evrov in ki izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje; če ima samska oseba tudi lastni dohodek, se varstveni dodatek določi v višini razlike med 476,87 evrov in lastnim dohodkom. Pri dodelitvi varstvenega dodatka pa se ne upoštevajo prihranki samske osebe do višine 2.500 evrov. Za družino je varstveni dodatek določen v višini razlike med cenzusom družine za varstveni dodatek in lastnim dohodkom družine. Pri dodelitvi varstvenega dodatka pa se ne upoštevajo prihranki družine do 3.500 evrov.
Ali bo oseba upravičena do varstvenega dodatka ali denarne socialne pomoči, se tako presoja od primera do primera, ob upoštevanju vseh dohodkov, okoliščin, premoženja in vseh ostalih zakonskih pogojev posameznega vlagatelja. O vlogi odloča pristojni Center za socialno delo (kjer ima vlagatelj stalno prebivališče). Če vlagatelj meni, da mu je bila pomoč neupravičeno zavrnjena, lahko v 15 dneh, od dneva, ko je odločbo prejel, vloži pritožbo, o kateri odloča Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Ponovno poudarjamo, da tako ukinitev zaznambe na nepremičninah kot tudi ukinitev vračanja pomoči za bodoče upravičence, velja le tiste upravičence do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki jim bo pomoč dodeljena ter ne bodo imeli v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo (v katerem oziroma kateri bodo dejansko bivali in imeli prijavljeno stalno prebivališče), katerega oziroma katere vrednost bo presegala 120.000 evrov.
Ostali zakonsko določeni pogoji za pridobitev varstvenega dodatka ostajajo nespremenjeni (npr. dolžnost preživljanja s strani polnoletnih otrok, upoštevanje drugega premoženja, itd.) in so opisani na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na povezavi: http://www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/socialna_zakonodaja/varstveni_dodatek/
Po podatkih s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zdeve in enake možnosti (MDDSZ), ki ga vodi ministrica dr. Anja Kopač Mrak, se je stanje na trgu dela bistveno izboljšalo, brezposelnost je v letu 2016 prvič po letu 2008 padla pod 100 tisoč oseb, hkrati se je povečalo število delovno aktivnih oseb na nekaj več kot 820.000. V letu 2016 je bilo med mladimi 18.919 brezposelnih, kar je za 42 odstotkov manj, kot ob konca leta 2013, ko je bilo 32.523 mladih brez službe.
Hkrati pa je bil sprejet tudi nov izvedbeni načrt Jamstva za mlade 2016 – 2020, ki za nadaljnje zmanjševanje brezposelnosti med mladimi v petih letih namenja 300 milijonov evrov. Skupno je bilo v letu 2016 kar 40 milijonov več sredstev za programe zaposlovanja kot v letu poprej, kar se je odrazilo na trgu dela. Nižja brezposelnost in več aktivnih na trgu dela kaže na dobre rezultate programov aktivne politike zaposlovanja in na uspešno izvajanje programa Jamstvo za mlade.
V letu 2016 je bilo v celoti odpravljeno varčevanje na področju socialnih pomoči. Denarna socialna pomoč se je najprej zvišala z 270,82 na 288,81 evrov, sredi leta pa na 292,56 evrov. Zvišali so se tudi otroški dodatki za 97.000 otrok, za mlade očete pa se je uvedlo dodatnih 5 dni plačanega očetovskega dopusta. Podeljenih je bilo 3200 več državnih štipendij in na podlagi drugega razpisa 1000 novih štipendij za deficitarne poklice. Podpisanih je bilo 33 pogodb z izvajalci socialnovarstvenih programov, namenjenih preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin prebivalstva za obdobje od 2016 – 2020, v skupni vrednosti 11 milijonov evrov, ki jih izvajajo nevladne organizacije.
Napredek je zaznan tudi na področju zmanjšanja tveganje revščine. Podatki SURS-a o stopnji tveganja revščine v letu 2016 kažejo, da se revščina prvič po nastopu gospodarsko finančne krize zmanjšuje. Po stopnji tveganja revščine ali socialne izključenosti otrok je po zadnjih EUROSTAT podatkih Slovenija v družbi skandinavskih držav, na četrtem mestu. Pred Slovenijo so samo Švedska, Finska in Danska. Sloveniji sledijo Nizozemska, Nemčija in Češka.
Konec leta 2016 je bila s strani MDDSZ pripravljena tudi zakonodaja, ki bo v veljavo stopila v letu 2017. Zaznambe na nepremičninah upravičencev do varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči bodo ukinjene. Ukinitev zaznamb prinaša novela Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki se bo začela uporabljati 1. februarja 2017. Predvidoma sredi letošnjega leta bodo v veljavo stopile tudi spremembe zakona, s katerim se upokojencem s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa zagotovi zvišanje pokojnin na 500 evrov mesečno. Državni zbor RS je s sprejemom novele Zakona o praznikih in dela prostih dnevih vrnil 2. januar na seznam dela prostih dni in s tem odpravil ukinitev dvodnevnega praznovanja novega leta, ki je bila v Sloveniji sprejeta v paketu varčevalnih ukrepov.
Za zaščito najbolj ranljivih je bila v letu 2016 pripravljena novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki so jo poslanci potrdili 26. oktobra 2016. S to spremembo v Sloveniji bolje ščitimo žrtve nasilja v družini in učinkoviteje preprečujemo nadaljnje zlorabe. Zakon o preprečevanju nasilja v družini je osnova za vzpostavitev ničelne tolerance do nasilja, zmanjšanje in v končnem cilju odpravo vseh vrst nasilja. V letu 2016 so na MDDSZ naredili velike korake k izenačevanju možnosti invalidov, kar ugotavlja tudi Svet za invalide Republike Slovenije in poudarja, da smo v Sloveniji dosegli zgledno raven družbene skrbi za invalide.
Vlada Republike Slovenije je v četrtek, 24. novembra, določila predlog sprememb zakonodaje v zvezi s prejemanjem varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči, ki jih je pripravila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak. Kot je ob tem pojasnila ministrica Kopač Mrak, predlog zakona ukinja zaznambe na nepremičninah in ukinja vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči v primeru, ko ima posameznik oz. družina v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo v vrednosti do 120.000 evrov.
Varstveni dodatek je namenjen posameznikom in družinam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Zaradi svoje starosti oz. stanja potrebujejo pomoč trajno, saj ni mogoče pričakovati, da bi si lahko socialni položaj izboljšali s pridobitnim delom. Denarna socialna pomoč pa je namenjena posameznikom ali družinam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti začasno. Vlada je sprejet predlog posredovala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po skrajšanem postopku, da bi sprememba lahko stopila v veljavo s 1. januarjem 2017.
Stopnja tveganja revščine v Sloveniji v letu 2015 je bila 14,3 % in je prvič po dveh letih padla. V splošnem se revščina zmanjšuje, kar pa ne velja za revščino med starejšimi, zlasti samskimi, ki je bistveno višja kot pri splošni populaciji. Predlog prinaša črtanje zaznambe na nepremičnini v lasti upravičenca do varstvenega dodatka oz. denarne socialne pomoči, ki je do omenjenih pravic upravičen, ker v skladu z zakonskimi določbami nima dovolj sredstev za preživljanje. Kot oseba, ki ima dovolj lastnih sredstev za preživljanje, se po predlogu šteje oseba, ki ima v lasti stanovanje (oz. hišo), katerega vrednost presega 120.000 evrov.
Če ima oseba v lasti nepremičnino, vredno več kot 120.000 evrov, je do omenjenih pravic lahko upravičena le, če center za socialno delo po prostem preudarku presodi, da si preživetja z nepremičnino začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Po preteku 24 mesecev pa pod dodatnim pogojem zaznambe na nepremičnini.
Predlog novele zakona si lahko preberete na povezavi: http://skrci.me/Xqs1T
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo na predlog ministrice iz vrst SD, dr. Anje Kopač Mrak, predlagalo spremembe zakonodaje, s katerimi bi v večini primerov za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči ukinili zaznambe na nepremičninah, prav tako bi ukinili tudi vračilo. Gre za primere, ko ima posameznik oziroma družina v lasti nepremičnino v vrednosti do 120.000 evrov.
Kot je na današnji novinarski konferenci na sedežu SD v Ljubljani spomnila ministrica Anja Kopač Mrak, je na terenu še vedno veliko primerov, ko se posamezniki, še posebej starejši, odpovedo varstvenemu dodatku zaradi navezanosti na nepremičnino. Število prejemnikov varstvenega dodatka je od sprememb zakonodaje leta 2012 padlo s 46.700 na okoli 10.000, spremembe iz leta 2014 so na tem področju prinesle premajhen učinek.
Tako bo ministrstvo zdaj predlagalo spremembe zakonodaje, s katerimi bi ukinili zaznambe na nepremičninah. “Na drugačen način predlagamo tudi upoštevanje premoženja kot dejavnika za pridobitev upravičenosti do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka,” je pojasnila ministrica Kopač Mrak. Posamezniki in družine, ki so lastniki nepremičnine v vrednosti do 120.000 evrov in v tej nepremičnini tudi bivajo, tako ob nespremenjenih drugih pogojih v zakonu “pridobijo denarno socialno pomoč in varstveni dodatek brez zaznambe, ukinjamo pa tudi vračilo teh pravic”, je povedala ministrica iz vrst SD.
Kot je dodala, so o meji 120.000 evrov precej razpravljali, zaradi specifičnih situacij na terenu pa so se odločili tudi za diskrecijsko pravico socialnih delavcev, da tudi posameznikom oziroma družinam z dražjo nepremičnino dodelijo denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek. Vendar pa je v teh primerih po določenem času potrebna zaznamba in tudi vračilo. “Če imaš tako veliko nepremičnino, jo lahko aktiviraš. Dajemo pa razumni čas 24 mesecev, da to narediš,” je pojasnila ministrica Kopač Mrak.
Predlog zakona bo šel po besedah Kopač Mrakove v prihodnjih dneh v javno obravnavo, verjame pa, da z iskanjem konsenza znotraj koalicije in tudi širše ne bo težav. Kot je poudarila, je zelo malo takih prejemnikov varstvenega dodatka, ki imajo nepremičnino, dražjo od 120.000 evrov, medtem pa ocene ministrstva kažejo, da se je okoli 13.000 ljudi varstvenemu dodatku odpovedalo zaradi zaznambe.
V DZ si ministrica Kopač Mrak želi obravnave novele zakona po rednem postopku, verjame pa, da bi spremembe lahko začele veljati z novim letom. Ministrstvo za delo ob tem predlaga tudi, da bi se zaznambe za nazaj umaknile. Kako to izvesti, še usklajujejo z ministrstvom za pravosodje. “Ugotovili smo, da se nismo mogli odzvati dovolj hitro, ko so ljudje želeli razpolagati z nepremičnino, na primer zamenjati večjo za manjšo ali jo prodati,” je razlog za to navedla ministrica. Kar pa se tiče dolgov iz preteklosti, ti ostajajo – tudi zaradi tistih, ki so tak dolg že poravnali. Kot je še navedla ministrica Kopač Mrak, je med 10.000 prejemniki varstvenega dodatka 2500 zaznamb, med 55.000 prejemniki denarne socialne pomoči jih je 6600. Od tega je 1100 primerov takih, ko nekdo hkrati prejema obe omenjeni vrsti pomoči.
Z napovedanimi spremembami je zadovoljen tudi predsednik Foruma starejših SD mag. Franc Hočevar. “Ta predlog je pomemben prispevek k stabiliziranju materialnih razmer in izboljšanja pogojev življenja v starosti,” je ocenil Hočevar in dodal, da “bo omogočil dobršnemu delu upravičencev, da aktivno razpolagajo s svojim premoženjem in urejajo svoje materialno stanje”. Hočevar je še spomnil, da se kakovost življenja starejših v Sloveniji ne izboljšuje; pokojnine se ne usklajujejo skladno z zakonom, v primerjavi s povprečno plačo že leta padajo. Starejši so po njegovih navedbah tudi glavne žrtve čakalnih vrst v zdravstvu.
