Oblast pritiska, želela bi, da vojska opravlja delo policije. Tudi vrhovni poveljnik, vedno vzpodbudno sijoči predsednik države, bi želel enako. Saj ne, da bi vojski prepustili vse delo policije, sploh ne, v notranjost države jih ne bi spustili, le meje naj prevzamejo. Menda prihajajo trume in trume migrantov z juga, udarili bodo čez državno mejo, mi jih ne smemo pustiti naprej, južni sosedje pa jih tudi ne bodo hoteli več nazaj. Po drugi plati pa so, tako pravijo, naši policisti in policistke polno zasedeni z uveljavljanjem vladnih ukrepov, ki jih moramo državljani spoštovati, če želimo kdaj zmagati v spopadu z zlohotnim virusom. Tako hudo so obremenjeni, da jih mora vojska vsaj na meji razbremeniti. Nenazadnje v Italiji zadeve pomaga urejati vojska, tako tudi v Španiji, Franciji, nenazadnje tudi Srbiji. Zakaj torej ne bi tistih nekaj, kar jih imamo, uporabili tudi mi, se je pred dnevi spraševal premier. Tako nekako zvenijo argumenti, zakaj moramo uveljaviti 37. a člen zakona o obrambi, ki govori o podelitvi policijskih pooblastil vojski.

In vendar je velik del slovenske javnosti zadržan do vojakov s policijskimi, pardon, delnimi policijskimi pooblastili. Lahko bi rekli celo zaskrbljen, kot je zaskrbljen do velikega dela ukrepanja trenutne vlade. Ne bom trdil, da ta naša vlada deluje kaj trše od večine vlad v tujini, ki se spopadajo z zahrbtnim sovražnikom, strinjam se, tu mora biti red. Nenazadnje je veliko večino učinkovitih ukrepov za boj proti virusu sprejela še prejšnja, Šarčeva vlada, in smo se strinjali, da je ukrepala nekoliko pozno. Večino ostalih ukrepov, ki jih je sprejela nova, Janševa vlada, je podprla tudi opozicija, pač, ker se vsi strinjamo, da so potrebni, pa čeprav so v glavnem represivni in le redko razbremenjujoči za državljane, ki smo se znašli v nastali situaciji. Tako zelo se strinjamo z vladnimi ukrepi, da jih državljani ne le spoštujemo, še več, željno vpijamo vase besede Jelka Kacina in navodila, ki nam jih sporočajo vladni govorniki: popolnoma smo samoizolirani, s sosedi se pogovarjamo na daleč, trgovinske nakupe opravljamo redko, racionalno. Poslušamo vsa navodila o umivanju rok, nošenju rokavic, šivanju mask, kriminal je upadel, zgledni smo.

Še enkrat: kriminal je upadel! Tudi cestnega prometa v primerjavi z običajnim, predkoronarnim stanjem skorajda ni, se pravi, zakaj je že policija tako neznansko obremenjena? Poizkusi prodorov migrantrov so bili v zadnjem času uspešno zadržani, nenazadnje tudi ob že obstoječi pomoči vojakov policistom. Res je sicer, da 37. a člen stopi v veljavo »le« za tri mesece, potem pa ga mora Državni zbor podaljšati, spet z dvotretjinsko večino. Res pa je, da so lahko trije meseci v določenih pogojih zelo dolgi in če se avtoritarna oblast ob podpori represivnega aparata dodobra ugnezdi, se da spremeniti tudi določbo kakega zakona, kot marsikaj drugega. Dokaz za to je tako rekoč absolutna vladavina našega vzhodnega soseda. Ne pozabimo na 4. alinejo 1. odstavka 37. a člena, ki pravi, da vojaki lahko sodelujejo tudi pri obvladovanju množic, sam zakon pa nikjer ne opredeljuje, ali gre za množice migrantov ali pa morda tudi za množice državljanov, ki se naveličajo nesposobne ali nespodobne oblasti in na protestih zahtevajo njeno menjavo?

Zakaj bi torej dali policijska pooblastila vojakom in to ravno v času podobne vladne ekipe, ki se je že v letu 2012 z nasiljem izživljala nad lastnimi državljani? Sam tega razloga v resnici ne vidim, saj moram reči, da me ta vlada ne navdaja z zaupanjem. Ne zaupam ji, ker premier grozi novinarjem, ki se drznejo poročati drugače, kot si želi on sam! Ker oblast jemlje novinarske izjave iz konteksta, zato da skuša s pritiskom, skoraj linčem ogorčenih množic ustrahovati posamezno novinarko! Ne zaupam ji, ker naroča nujno medicinsko opremo preko podjetnikov, ki so davčni dolžniki! Predvsem pa ji ne zaupam, ker sama bolj zaupa represiji kot lastnim državljanom!

Prepričan sem, da je vojski v primeru nuje mogoče zelo hitro dati pooblastila, da pomagajo urejati situacijo na meji. Nenazadnje je v času Cerarjeve vlade vojska imela takšna pooblastila, vendar je potrebno izpostaviti, da je tedaj prešlo mejo nekaj sto tisoč beguncev, zdaj pa jo je prešlo nekaj sto beguncev. Vojska in policija že sedaj zgledno sodelujeta pri varovanju in vzdrževanju meje. Za zgledno delovanje policije v notranjosti države pa je bolj kot dodaten represivni aparat, ki državljane navdaja z nezaupanjem, pomembno sodelovanje in sobivanje med policijo in državljani, ob čemer policiste še naprej razumemo kot naše soljudi, ki nam hočejo dobro, in ne kot represivni aparat, ki služi predvsem vzdrževanju oblasti.