Kriza učinkuje na ljudi na dva načina: ali v nas prebudi najboljše ali najslabše. V uspešnem obvladovanju epidemije vidim dokaz, da smo ljudje solidarno in vestno spoštovali omejitve. Izkazali smo (so)odgovornost drug do drugega in do skupnosti. Kriza pa je v nekaterih pokazala tudi najslabše. Namesto solidarnosti v eni od največjih preizkušenj modernega časa je spet aktivirala pohlep, koristoljubje, kriminal in korupcijo.

Vse od izbruha epidemije sem upal, da bo mogoče vsaj v kriznih razmerah vzpostaviti takšno sodelovanje slovenske politike, da z zdravstvenimi, socialnimi in ekonomskimi ukrepi zavarujemo zdravje, življenja, delovna mesta, vitalnost slovenskega gospodarstva in demokratične vrednote v državi.

Razočaranje je nastopilo hitro. Že ob ukrepih za zajezitev epidemije se je pokazalo, da vlada izjemne okoliščine razume kot izredne razmere, v katerih v ospredje prihajajo jasni politični cilji spreminjanja slovenske družbe. Vrstili so se vladni ukrepi in vladna sporočila, ki so pokazali, da vlada ne zaupa ljudem in da nas zapira v okove represivnih ukrepov, prekomernih omejitev in vojaške retorike.

Bojim se, da se tudi ukrepi za omilitev socialnih in ekonomskih posledic že kažejo kot pomanjkljivi. Zdaj je ključno, da z ohranitvijo delovnih mest in kondicije gospodarstva preprečimo globoko recesijo po epidemiji. To bi bilo mogoče, če bi vlada sledila preprostim načelom: pomagati vsem, pomagati sorazmerno s prizadetostjo in pomagati dovolj. Na mizi so bili boljši predlogi od Socialnih demokratov ter drugih opozicijskih strank, pa tudi od gospodarstva, samozaposlenih in sindikatov. Vladna koalicija je povozila vse. S tem je prevzela tudi odgovornost za globino recesije. Že novica o odpuščanju v Gorenju bi morala predstavljati alarm, da ukrepi niso zadostni!

V četrtek sem sodeloval na pogovoru z voditelji evropske socialne demokracije. Dosegli smo pomembno in zgodovinsko soglasje, da mora Evropa za okrevanje in za razvojni zagon model varčevanja zamenjati z modelom vlaganja. Zlasti v javne storitve v zdravstvu, skrb za starejše, digitalizacijo, raziskave in razvoj ter ohranjanje okolja. To je zgodovinski konceptualni premik od neoliberalizma, ki stavi na privatizacijo, šibke javne storitve in trg. Epidemija sama je, podobno kot zadnja gospodarska kriza, razbila te mite. Dejstvo je, da lahko Evropa z demokracijo, z neomajnim zagovarjanjem človekovih pravic in vladavine prava v svetovnih razmerjih zmaguje le, če bo dokazala, da zmaguje tudi na ekonomskem področju. In zato je ključno, da spremenimo model, ki je povečeval razlike v Evropi, poglabljal propad med severom in jugom, vse več ljudi pa pripeljal v trajno negotovost in ranljivost. Po epidemiji se preprosto ne smemo vrniti nazaj na napačno pot.

Iz dneva v dan sem tako kot vi osuplo spremljal nove in nove podrobnosti afer o nabavi zaščitne opreme. Ta teden je prinesel nov vrhunec v razumevanju stranpoti pri nabavah. Že ob pripravi gradiv za sklic komisije za nadzor javnih financ in odbora za zdravstvo mi je bilo jasno, da so razsežnosti nepravilnosti velike, četrtkova Tarča pa jih je prikazala v naravnost brutalni podobi.

Kako si drznejo v času ene največjih preizkušenj tako zlorabiti javno zaupanje? Medtem ko ljudje izgubljajo službe, ko je gospodarstvo v veliki meri obstalo, ko so mnogi v krču zaradi strahu pred boleznijo ali zaradi socialne varnosti sebe in svojih družin, vladajoči s preplačili, s pritiski ter grožnjami ogrožajo temelje naše družbene solidarnosti in povezanosti!

Korupcija je vedno nesprejemljiva, v težkih časih pa je še toliko bolj moralno sprevrženo dejanje. Za to ni opravičila!

V tem trenutku pa vlada nabavlja 600 gumijevk, 600  čelad in 600 ščitov za “vzdrževanje javnega reda in miru”.  Mar vlada sporoča, da potrebuje po razkritju afere o nakupu zaščitne opreme za ljudi zaščito pred ljudmi?

Dovolj!

Vladajoči, pokazali ste, da je kriza v vas prebudila nasprotno od tistega, kar je vodilo ljudi v uspešen spoprijem z epidemijo. Nevredni ste časti in odgovornosti, da slovenski narod v tako prelomnem času vodite skozi te velike izzive.