Minister Židan gostil hrvaškega kolega Romića na delovnem obisku v Sloveniji
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je v Pivoli pri Mariboru srečal z ministrom za kmetijstvo Republike Hrvaške dr. Davorinom Romićem. Gre za prvi delovni obisk hrvaškega ministra v tujini, v sestavi nove hrvaške vlade. Minister Židan je ob tem poudaril, da je prvi uraden obisk hrvaškega ministra v Sloveniji dober znak za medsebojne odnose med državama. “To kaže na to, da imava resen namen delati na dobrih odnosih med državama in pomembnih skupnih projektih,” je povedal minister Židan na novinarski konferenci po srečanju s hrvaškim kolegom. Ministra Slovenije in Hrvaške sta prvo srečanje namenila predvsem stanju na področju kmetijstva, kriznih razmer v EU ter možnih ukrepih za reševanje nastale situacije. Pozornost sta namenila sektorju mleka in mlečnih proizvodov, proizvodnji surovega mleka in trenutni mlečni krizi, govorila pa sta tudi o skupnem čezmejnem sodelovanju INTEREG, gozdarstvu in vlogi Slovenije kot glavne koordinatorke med državami Srednje in Vzhodne Evrope in Kitajsko ter viških oz. projektu doniranja hrane.
Kot je v izjavi za medije po dvostranskem srečanju dejal minister Židan, sta si ministra izmenjala informacije o stanju na področju proizvodnje surovega mleka, kjer je kriza prizadela celotno EU, pomembno pa je, da ministri poznajo stališča posameznih držav. Dodal je, da proizvodnja mleka v Sloveniji še vedno narašča, prav tako pada tudi cena surovega mleka. V Sloveniji tako po besedah ministra Židana izvajamo številne ukrepe, kjer je eden pomembnejših neposredna vezava proizvodnje surovega mleka na gorsko-hribovskih kmetijah, ki je vreden slabih 6 milijonov evrov in ukrep dobrobit živali, ki je vreden 5 milijonov evrov. Izpostavil je tudi ukrepe na ravni EU, kjer se največ pričakuje od dvojnega povečanja interventnega odkupa mleka v prahu in surovega masla, nadaljnjo skladiščenje in spodbude pri promociji mlečnih proizvodov na tretjih trgih.
Minister Židan je izrazil zadovoljstvo nad podporo hrvaškega ministra pri koordinacijski vlogi Slovenije, ki koordinira sodelovanje v gozdarstvu med Ljudsko republiko Kitajsko in državami Srednje in Vzhodne Evrope (16+1). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namreč 24. maja letos na Brdu pri Kranju organizira srečanje držav 16+1 in Poslovno investicijsko konferenco gozdno lesne verige 16+1. Nadalje je Židan izpostavil tudi projekt o čezmejnem sodelovanju na področju kmetijstva INTEREG. “Oba z ministrom sva zainteresirana, da je čim več projektov takšnih, kjer je prisotno kmetijstvo, okolje in turizem, saj če bomo delali skupaj, bomo lahko delali večje korake kakor vsak posamezno,” je še dejal minister Židan.
Hrvaški minister Romič je ob tej priložnosti dejal, da ima njegov prvi delovni obisk v tujini simbolni pomen, saj sta Slovenija in Hrvaška sosednji državi, ki sodelujeta na različnih projektih in imata številne skupne teme. Dejal je, da na področju mleka državi delita podobno usodo, saj je na hrvaškem najranljivejši prav mlečni sektor. Minister je še dodal, da bodo za reševanje težav preko ukrepov namenili izdatna sredstva, da sektor ne pade v še globjo krizo. Pri tem je omenil še druga sodelovanja med državama, tudi na področju programa Obzorje 2020. Hrvaški minister je tudi potrdil udeležbo na dogodku 16 + 1, ki bo meseca maja na Brdu pri Kranju.
Ministra sta se sicer pogovarjala tudi o nekaterih drugih odprtih vprašanjih med državama. Glede postopkov pri Varaždinskem zelju in slavonskem Kulenu sta ministra potrdila, da bosta državi našli skupne rešitve. Pri Varaždinskem zelju deluje strokovna skupina, ki po besedah Židana išče rešitev, ki bo sprejemljiva za obe državi. Tudi pri Kulenu bosta obe ekspertni skupini našli kompromisno rešitev, ki bo upoštevala interese vlagateljev, torej Hrvaške, kot tudi ekonomske interese proizvajalcev v Sloveniji. Ministra sta izmenjala izkušnje obeh držav tudi na področju ravnanja z viški hrane in doniranjem, kjer sta se dogovorila, da slovenska strokovna skupina obišče hrvaško ministrstvo, da se izmenjajo dobre prakse.
