Minister Židan v intervjuju za STA: “Leto 2016 bo za slovensko kmetijstvo leto razpisov.”
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je z opravljenim delom v minulem letu 2015 zadovoljen, z nestrpnostjo pa pričakuje tudi leto 2016, ki bo za kmetijstvo leto razpisov. Podpira tudi iskanje rešitev za preoblikovanje trgovskega podjetja Tuš v zadrugo, še naprej pa se bo odločno boril za zaščito terana. “Delo na ministrstvu je v letu 2015 zaznamoval začetek nove kmetijske politike, DZ je sprejel sistemski zakon o agrarnih skupnostih in zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin, ministrstvo pa je poskrbelo tudi za nekatere poenostavitve, npr. pri dopolnilnih dejavnostih,” je minister Židan dejal v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo (STA).
Za letošnje leto so si na MKGP zadali tri prioritete – naredili bodo vse, da se gospodarska aktivnost v njihovem resorju dodatno poveča, nadaljevali bodo zmanjševanje administrativnih ovir, ministrstvo z organi v sestavi pa bodo poskusili narediti bolj učinkovito. Predvidena je tudi nadgradnja programa razvoja podeželja. Leto 2016 bo sicer leto razpisov. Predvidoma 4. januarja bodo objavili časovnico razpisov za prihodnje leto, ki bodo skupaj z evropskimi sredstvi iz programa razvoja podeželja težki okoli 350 milijonov evrov, črpati pa jih bo mogoče več let. V okviru samih razpisov bo na voljo predvidoma 140 milijonov evrov, zaradi sofinanciranja v višini od 30 do 50 odstotkov pa bo investicijski cikel v praksi vreden okoli 350 milijonov evrov. “To bo izjemen pospešek slovenski proizvodnji hrane in gozdarstvu,” je povedal Židan.
Ministrstvo je v letu 2015 pripravilo tudi predlog zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi, pri čemer so “trčili v nekatere lobistične interese, ki so očitno zelo močni, vendar bomo zgodbo, kot kaže, uspešno pripeljali do konca”, je dejal Židan. Ena od kritik omenjenega zakona, ki ga je ministrstvo predlagalo že v prejšnji vladi, je povezana s kratko časovnico ustanovitve podjetja, ki mora zaradi izteka večine koncesij začeti delovati julija prihodnje leto. “Tudi sam bi si želel, da bi bil zakon sprejet že pred letom dni, vendar je zelo zahteven, zato vzame veliko časa za usklajevanje,” je dejal Židan.
Nekatera opravila do zagona podjetja bo moral po potrebi opraviti sklad kmetijskih zemljišč. Kje bo sedež podjetja, ki si ga želi veliko občin, še ne vedo, se pa Židanu to niti ne zdi zelo pomembno vprašanje.
Druga obravnava predloga zakona v DZ bo januarja, koalicija pa že pripravlja dopolnila. “V okviru teh bodo upoštevali tudi pomisleke oz. predloge računskega sodišča, ki ga je ministrstvo predhodno zaprosilo za mnenje,” je pojasnil minister iz vrst SD.
“Sam največji doprinos tega zakona vidim v tem, da bomo lahko združili prodajne količine iz državnega gozda, kar je bilo zdaj razdrobljeno, in omogočili večletne pogodbe tistim, ki investirajo in rastejo, torej slovenskim žagam in proizvajalcem kakovostnih lesnih proizvodov. Mora pa to potekati na tržnih temeljih,” je dejal. Pomembno se mu zdi tudi, da bodo lahko v novem sistemu sodelovali kmetje z gorsko-hribovskih kmetij. Kritiki problematizirajo tudi, da bo imelo podjetje za 20 milijonov evrov ustanovnega kapitala. “Podjetje potrebuje zagonski kapital, ki je v veliki meri povezan s potrebo po obratnih sredstvih. Kljub vsemu je med samim opravilom, prodanim produktom, torej lesom, in plačilom neko obdobje, ki ga je treba pokriti. Usposobiti bo treba tudi nekaj logističnih prostorov,” je pojasnil.
Dotaknil se je tudi razmer v prehranski verigi. “Letošnje leto za kmetijsko proizvodnjo ni bilo enostavno, pojavilo se je več kriz, vendar prvo poročilo Kmetijskega inštituta Slovenije kaže, da bo leto še boljše od lanskega,” je dejal Židan. “Faktorski dohodek, ki velja za merilo uspešnosti kmetijstva, se je letos po prvih izračunih izboljšal za štiri odstotke, obseg proizvodnje se je povečal za štiri do pet odstotkov, vrednost je zaradi nižjih cen v podobni višini padla, znižali pa so se tudi stroški,” je navedel minister. “Slika v tem trenutku ni slaba, so pa razmere po panogah zelo različne. V precejšnji krizi sta še vedno zlasti mlečna proizvodnja in prašičereja,” je dejal Židan.
Prehranska industrija še naprej počasi raste in kljub relativno nizki stopnji samooskrbe v Sloveniji povečuje izvozno usmerjenost. Imamo namreč sektorje z viški, npr. mlečni sektor, v tistih sektorjih, v katerih nismo samozadostni, pa želijo proizvajalci zaradi lastne varnosti razpršiti prodajne poti. “Ne želijo biti odvisni samo od slovenskih kupcev, zlasti ne od slovenskih trgovskih sistemov, ampak želijo biti čim bolj prisotni na mednarodnih trgih,” je dejal minister, ki to pozdravlja. Za trgovski sistem začasni podatki kažejo, da se začenja krepiti domača potrošnja, tudi hrane. “Trgovski sistemi sicer delujejo zelo različno. Nekateri rastejo, nekateri pa padajo,” je dejal minister Židan.
Glede trgovskega podjetja Tuša je minister Židan dejal, da vlada te problematike na seji ni obravnavala, potekajo pa nekatere aktivnosti glede iskanja rešitev za “očitno prezadolženo podjetje”, da bi se prestrukturiralo v trgovinsko kooperativo. Minister sicer upa, da bo do tega tudi prišlo. V Sloveniji imamo kmetijske zadruge, sicer pa imamo s kooperativami premalo izkušenj, je dejal. V tujini je kooperativni način dela precej bolj prisoten, ne le v trgovini in kmetijstvu, ampak tudi v drugih sektorjih. “Kooperativni način delovanja v gospodarstvu je bistveno bolj trdoživ od drugih oblik, tudi v krizah bolje deluje,” je povedal Židan.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je v letu 2015 veliko ukvarjalo tudi z zaščito terana. “Izhodišče Slovenije, ki je edino pravilno, je, da smo teran zaščitili z evropskim pravnim redom. Pričakujemo, da bo Evropska komisija branila teran, česar pa žal ne počne tako, kot bi mi želeli. Očitno je že nekaj časa prisotna ideja, da se zaščita razširi na Hrvaško. Mi menimo, da to v skladu z evropskim pravnim redom ni možno,” je poudaril minister Židan. Sam je imel kar nekaj koristnih pogovorov z evropskim komisarjem za kmetijstvo Philom Hoganom. “Ti pogovori so bili uspešni, vendar nato pogosto ugotovimo, da njegovo uradništvo tistega, o čemer se midva dogovoriva, ne izpelje,” je dejal Židan.
Nekaj podobnega se je zgodilo pred dnevi, ko sta se dogovorila, da bo komisija Sloveniji poslala hrvaške dokumente, s katerimi južna soseda izpodbija zaščito Slovenije in na podlagi katerih komisija od Slovenije terja dodatna pojasnila. “Komisar je to pisno naročil svojim uradnikom. In kaj so nam ti poslali? Dokument, ki ni dokument. Vse je namreč prečrtano,” je dejal Židan. Na to se je že odzval. “Sam si želim, da bi bila ta zgodba zaprta v skladu z evropskim duhom. Evropski duh pa je, da ščiti lastni pravni red,” je dejal minister in dodal: “Življenje znotraj EU ni povsem enostavno, tisto, kar je pomembno, pa je, da države ščitimo svoje interese.”
Minister Židan se je v pogovoru dotaknil tudi koalicijskega dogovora o tem, da bodo znova uvedli enovito upravljanje vseh dejavnosti na območju Lipice, čemur je sam nasprotoval. Zagovarjal je namreč model, ki daje absolutno prednost lipicancu, in poudarjal, da turističnega dela ne bi smeli financirati v škodo Kobilarne Lipica. Lipica se bo v skladu s koalicijskim dogovorom v prihodnje razvijala pod pristojnostjo enega ministrstva, in sicer za gospodarski razvoj in tehnologijo. “Kakšna bo končna organizacijska oblika, ki jo pripravlja to ministrstvo, ne vem. Pomembno je, da je samo eden pristojen za lokacijo,” je dejal minister Židan, ki bo s svojim ministrstvom še naprej potrjeval rejski program in nadziral njegovo izvajanje.
Z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejanom Židanom se je za STA pogovarjala novinarka Franja Zagorc.
