Glavna rešitev je vezana na spremembo sestave sodišča. Po predlagani spremembi bo glavnino (praviloma enostavnejših) zadev reševal sodnik posameznik, kar posledično pomeni hitrejše reševanje in obvladovanje pripada. Pomembnejše in pravno zapletenejše zadeve, ki jih bo še vedno obravnaval senat, bodo tako lahko prišle hitreje na vrsto. Strankam upravnega spora bo s tem zagotovljeno učinkovito sodno varstvo, hkrati pa se bo npr. tudi o strateško pomembnih projektih s področja okolja in prostora, pomembnejših zadevah z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin in tudi na drugih področjih zaradi takšne razporeditve sodnikov lahko odločalo hitreje.

Med drugim bo po predlaganih spremembah zakona sodišču omogočeno, da bo od strank zahtevalo večjo skrbnost pri pripravi gradiva in s tem tudi večjo koncentracijo sojenja. Z namenom racionalizacije postopka se uvaja možnost sodišča, da stranki odredi omejitev števila in obsega vlog, in ji določi rok, v katerem mora pripraviti pisni povzetek bistvenih vprašanj iz vloženih vlog, ter določi tudi dolžino povzetka.

Pri spremembah glede glavne obravnave se s spremembami določa, kdaj oziroma pod katerimi pogoji lahko sodišče odloča na seji, v vseh ostalih primerih pa sodišče odloča po opravljeni glavni obravnavi.

Predlog zakona dodatno spodbuja stranki k sklepanju poravnav. Veljavna ureditev poravnav v upravnem sporu se dopolnjuje tako, da tožena stranka pri odločitvi, ali skleniti sodno poravnavo upošteva, poleg morebitnega posega v javno korist, ki bo nastopil s sklenitvijo sodne poravnave, tudi vidik stroškov nadaljevanja postopka, kot tudi vidik trajanja postopka.