Nemški Spiegel o piranskem županu Bossmanu in dediščini “slovenskega Obame”

Nemški tednik Der Spiegel je objavil intervju z županom Občine Piran dr. Petrom Bossmanom, v katerem spominja, da je ta prvi temnopolti župan v Sloveniji postal mednarodno znan kot “slovenski Obama”. Časnik so med drugim zanimali Bossmanovi pogledi na begunsko krizo in desnih silah, sam pa je razkril možnost kandidature na evropskih volitvah.

Bossman, ki po osmih letih na županskem stolčku letos ni več kandidiral za položaj, je za Spiegel v luči begunske krize povedal, da imata tako Evropa kot Slovenija krizo identitete, zaradi česar je Neevropejcem težko doseči karkoli. “Pred desetimi leti sem lahko postal župan, tudi pred petimi. Danes bi bilo to zelo težko,” je dejal Bossman.

Begunska kriza je po njegovih besedah za Evropo pomenila temeljno spremembo, ki je prinesla veliko popularnost desnim in skrajnim strankam. “Dotok tako velikega števila ljudi in strah pred terorističnimi napadi in skrb za lastno varnost sta šla v prid desnim in ti so ta strah izkoristili.”

Na vprašanje, ali še verjame v evropsko rešitev begunskega vprašanja, je Bossman odgovoril, da ne verjame v postavljanje ograj in zidov. “Najti moramo poti, po katerih bodo lahko migranti prihajali zakonito. Ena sama država temu izzivu ne bo kos. Vem, kako kritične so države, kot je Poljska. A Poljska trenutno sprejema begunce iz Ukrajine. To jim trenutno uspeva, a morda bodo kmalu potrebovali solidarnost drugih držav.”

Na vprašanje, kako težko se mu je bilo samemu integrirati, ko je leta 1977 iz Gane prispel v Slovenijo, je Bossman dejal, da se je najprej naučil jezika in nato študiral medicino. “Ko sem v 80. letih začel delati, je v Sloveniji vladalo pomanjkanje zdravnikov. Kljub temu sem bil sprva ‘črni zdravnik’. Po približno dveh letih ljudje niso več govorili, da gredo k ‘črnemu zdravniku’, ampak samo k ‘zdravniku’. Takrat sem vedel, da so me dokončno sprejeli.” Nekaj let kasneje se je po lastnih besedah želel vrniti v Gano, a so njegovi bolniki sprožili peticijo, saj so želeli, da ostane. “In tako sem ostal.”

Pri Spieglu so Bossmana spomnili, da je sam večkrat izpostavil, da je integracija uspešna le, če se človek prilagodi. To je Bossman v intervjuju pojasnil z besedami, da v Evropi ne bi nihče razumel, ko bi migrant iz Gane na svojem vrtu ubil živo žival, kar se v njegovi domovini počne ob smrti človeka, saj takrat pripravijo veliko praznovanje z žrtvovanjem živih živali v čast pokojniku.

“To ni del kulture, obstajajo na primer strogi higienski standardi. Tej neodvisnosti se mora na primer človek odpovedati. Kljub tem lahko v Evropi ostaneš Afričan.” Na vprašanje, kaj sledi koncu njegovega županskega mandata, je Bossman, ki je član SD, povedal, da bi rad na ravni EU še naprej delal na integracijah in migracijah. “Morda bom nastopil tudi na volitvah v Evropski parlament, čeprav je to seveda odvisno od stranke. In znova bom na svoji kliniki, pri svojih bolnikih,” je zaključil Bossman.

Intervju je bil objavljen 28. novembra 2018 v nemškem Der Spieglu.