Življenjska doba človeka se v zadnjih desetletjih podaljšuje. Večina ljudi živi bolj zdravo in dlje, vedno bolj postajajo pomembne socialne in družbene determinante zdravja ter vlaganje v stroškovno učinkovite intervencije za krepitev zdravja, zmanjševanje neenakosti v zdravju in družbi. Analiza OECD »Health at a Glance« (2017) pokaže, da je dvig pričakovane življenjske dobe povezan z bolj zdravim življenjskim slogom, večjimi prihodki in boljšo izobrazbo posameznika.
Ni pomembno samo, koliko denarja za zdravstvo se porabi na prebivalca, temveč tudi, kako učinkovito so ti viri porabljeni.
DOLGOŽIVA DRUŽBA JE DEJSTVO
Ženske živijo v povprečju 5 let dlje kot moški, ljudje z visokošolsko izobrazbo živijo okrog 6 let dlje kot tisti z nižjo stopnjo izobrazbe. Povprečna pričakovana življenjska doba pri rojstvu je bila leta 2015 v državah OECD 80,6 let, leta 1970 pa 70 let.
Kratka analiza stanja v Sloveniji pokaže, da je današnja pričakovana življenjska doba 80,9 let. Zmanjšuje se smrtnost za srčno žilnimi boleznimi in rakom, povečuje se breme duševnih in kroničnih bolezni.
Kajenje in debelost ostajata aktualna javno zdravstvena problema, onesnaženost zraka je še vedno prepogosto spregledan javnozdravstveni problem, uživanje alkohola je naraslo v trinajstih državah OECD. Slednje predstavlja velik problem tudi v Sloveniji. Slovenci močno presegamo porabo alkohola na prebivalca in smo med 35 državami OECD na 5. mestu s porabo 11,5 litra, povprečje OECD je 9 litrov. V Sloveniji dosegamo dobre rezultate na področju racionalne rabe antibiotikov, zmanjševanja ležalne dobe, števila bolniških postelj na prebivalca, imamo pa priložnosti za izboljšave pri preživetju pacientov 30 dni po miokardnem infarktu, petletnem preživetju pri raku dojke, povečanju deleža cepljenja proti gripi, idr.
PORABLJEN DENAR ZA ZDRAVSTVO NARAŠČA
V povprečju stroški za zdravstvo v državah OECD naraščajo. Ni pomembna samo poraba denarja na posameznika, temveč tudi, kako se viri povezani z daljšanjem življenjske dobe uporabljajo. OECD poudarja, da je potrebno nadaljevati z izboljšavami v dostopu do zdravstvene obravnave, zlasti na področju obravnave kroničnih bolezni na primarni ravni.
V Sloveniji za zdravstvo namenimo 2835 USD, povprečje OECD je 4003 USD, manj od nas v Evropi dajo države, ki so nastale z razpadom socialističnih držav ter Portugalska in Grčija, več pa vse druge evropske države, največ Švica (7919 USD), sledijo Luksemburg (7463 USD), Norveška (6647 USD), Nemčija (5551 USD), Irska (5528 USD), idr. (Graf 1).
GRAF 1: Health expenditure per capita, 2016 (or nearest year). Vir: Health at a Glance 2017 (stran 135).
Vendar vložek sredstev v zdravstvu ni v vedno v korelaciji s pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu (Graf 2), pomembni mehanizmi so še učinkovitost zdravstvene obravnave, življenjski stil in v nadaljevanju razložene socialne determinante zdravja.
GRAF 2: Life expectancy at birth, 1970 and 2015 (or nearest year). Vir: Health at a Glance 2017 (stran 51).
Zagotavljanje ustreznih finančnih in materialnih virov je ključnega pomena za delovanje zdravstvenega sistema. Viri se morajo uporabljati premišljeno, da ne pride do nepotrebnega trošenja.
Delež BDP za zdravstvo v skupini OECD 35 je v razponu med 4,3% v Turčiji in 17,2% v ZDA, povprečje OECD 35 je 9%, Slovenija zdravstvu nameni 8,6% BDP (Graf 3).
GRAF 3: Health expenditure as a share of GDP, 2016 (or nearest year). Vir: Health at a Glance 2017 (stran 137).
Na ravni posameznika slovenska analiza Neenakosti v zdravju v času ekonomske krize (NIJZ, 2018) opozori na strukturo neposrednih izdatkov za zdravstvo iz žepa posameznika, ki se glede na dohodek zelo razlikuje, saj manj premožni trošijo predvsem za zdravila, bolj premožni pa bistveno več za ambulantne in zobozdravstvene storitve. Opazne so velike razlike v obsegu in strukturi neposrednih izdatkov za zdravstvo iz žepa v zadnjih desetih, kar bi lahko vplivalo tudi na povečevanje neenakosti v zdravju v Sloveniji.
V OECD 35, razen v ZDA, so viri financiranja zdravstva različne državne sheme in obvezno zdravstveno zavarovanje. Za stroške bolnišnične obravnave se v povprečju porabi 40% sredstev za zdravstvo. Število zdravnikov in medicinskih sester narašča od leta 2000 naprej. Povečuje se raba generičnih zdravil.
Staranje populacije zelo povečuje potrebe po dolgotrajni oskrbi. 13% starejših od 50 let tedensko neguje odvisne sorodnike ali prijatelje, 60% teh neformalnih oskrbovalcev so ženske.
Zato je ena od ključnih prioritet razvoja zdravstva in sociale zagotavljanje sistemskih pristopov na področju dolgotrajne oskrbe, saj bodo potrebe po dolgotrajni oskrbi z leti močno naraščale. Več o dolgotrajni oskrbi in potrebah neformalnih oskrbovalcev v zapisu »Zdravje in potrebe neformalnih oskrbovalcev v družini – izzivi dolgotrajne oskrbe v Sloveniji« (Skela Savič, 2018).
SOCIALNO-EKONOMSKI DEJAVNIKI IN ZDRAVJE
Socialno ekonomski dejavniki in življenjske razmere posameznika se vedno bolj izkazujejo kot pomembni mehanizmi, ki vplivajo na zdravje posameznika in na njegove življenjske navade.
Nizki osebni prihodki imajo učinke na slabo zdravje, vendar ta povezava ni linearna, medtem ko ima dolgotrajno pomanjkanje prihodkov dokazano negativne učinke na zdravje. Brezposelnost poslabša duševno in fizično zdravje posameznika, prav tako so pomembni pogoji za delo. Delo preko delovnega časa se izkazuje kot škodljivo za zdravje, povečuje stopnjo stresa in tveganja za srčno žilne bolezni. Nevarnost za poslabšanje zdravja predstavljajo še delo s škodljivimi substancami, nevarnost za izgubo dela in nezadovoljstvo na delovnem mestu (povz. Health at a Glance, 2017).
Slovenska analiza »Neenakosti v zdravju v času ekonomske krize« (NIJZ, 2018) ugotavlja slabše izide pri osebah z nizkim socialno-ekonomskim položajem, prikazanim s stopnjo dosežene izobrazbe. Analiza povzame, da sta zdravje in uporaba zdravstvenih storitev pri brezposelnih pričakovano slabša kakor pri zaposlenih, zato so brezposelni nedvomno ranljiva skupina, ki potrebuje usmerjene ukrepe.
IZOBRAZBA ZAGOTAVLJA BOLJ ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG
Bolje izobraženi posamezniki in njihovi otroci živijo bolj zdravo, so manj odvisni od sprotnih prihodkov in redkeje izgubijo delo. Zato razvijejo bolj zdrav življenjski slog, so bolje informirani o zdravih in nezdravih vedenjih in praksah in več prakticirajo dobre prakse za ohranitev zdravja. So bolj poučeni o zdravstvenem sistemu, pravicah, uporabljajo preventivne in specialistične programe zdravstvene obravnave, kar ima svoje učinke zlasti na pojav in obravnavo kroničnih bolezni (povz. Health at a Glance, 2017).
Visoko izobraženi prebivalci Slovenije živijo dlje in so boljšega zdravja kot nižje izobraženi, zato nižje izobraženi prebivalci potrebujejo dodatno pozornost, da bi lahko izkoristili svoje potenciale, aktivno prispevali družbi in dočakali zdravo starost (NIJZ, 2018).
KADRI V ZDRAVSTVU
V Sloveniji smo na področju števila zaposlenih zdravstvenih delavcev in delavcev v sociali pod povprečjem držav OECD s 6,3 zaposlenega na 1000 prebivalcev (Graf 4).
GRAF 4: Employment in health and social work as a share of total employment, 2000 and 2015 (or nearest year). Vir: Health at a Glance 2017 (stran 151).
Naši kadrovski normativi so zelo nizki in z zaposlovanjem kadrov ne sledimo razvitim državam in posledično se tako soočamo z večjimi težavami z obvladovanjem zdravstvenih in socialnih problemov dolgožive družbe. Podobna situacija je s številom zdravnikov (Graf 5).
GRAF 5: Practising doctors per 1000 population, 2000 and 2015 (or nearest year). Vir: Health at a Glance 2017 (stran 153).
Pri številu medicinskih sester na 1000 prebivalcev smo na spodnji meji razvitih držav (Graf 6), vendar je podatek zavajajoč glede na realno stanje. Pomemben podatek za razumevanje Grafa 6 je, da je skladno z Direktivo 2013/55/EU za regulirane poklice izobraževanje za poklic medicinske sestre regulirano na visokošolski ravni. Direktiva vključuje minimalne pogoje za izobraževanje naslednjih zdravstvenih poklicev: zdravniki, zobozdravniki, medicinske sestre, babice in farmacevti.
V Sloveniji omenjeno Direktivo upoštevamo za vse navedene poklice, razen za medicinske sestre. Dejansko je v sistemu le 2,5 diplomirane medicinske sestre na 1000 prebivalcev, preostali 6,3 na 1000 prebivalcev so kadri s končano srednješolsko izobrazbo programa zdravstvena nega, ki po končanem strokovnem izpitu pridobijo strokovni naslov tehnik zdravstvene nege in se jih umešča v prvo od štirih ravni kompetenc v zdravstveni negi. Ravni kompetenc so: 1. tehnik zdravstvene nege, 2. diplomirana medicinska sestra splošne smeri, 3. diplomirana medicinska sestra specialistka, 4. magistrica/doktorica zdravstvene nege/zdravstvenih ved s kompetencami za napredne oblike dela v zdravstveni obravnavi. Več o ravneh kompetenc lahko preberete v Skela Savič (2017).
GRAF 6: Practising nurses per 1 000 population, 2000 and 2015 (or nearest year). Vir: Health at a Glance 2017 (stran 161).
Slovenija tako prikazuje napačne podatke o kadrih, ki jih lahko z Evropsko direktivo umeščamo v kategorijo »medicinske sestre« oz. ne doda opombe, ki bi pojasnila skupno število kadra v zdravstveni negi. Tehnik zdravstvene nege ni nosilec zdravstvene nege, nima licence za poklic, zato je preštevanje pomembno razumeti kot v primerih zobozdravnikov, ko višje dentiste (danes jih ne izobražujemo več) ne štejejo v kategorijo zobozdravnikov, ali primer Nemčije, ko zdravnikove asistente ne štejejo v kategorijo zdravniki.
Realno v Sloveniji zelo primanjkuje diplomiranih medicinskih sester in te množično zapuščajo slabo plačana in neurejena delovna mesta.
V njihove kompetence nenehno vstopajo tehniki zdravstvene nege, kar za obe skupini predstavlja velik stres in nevarnost za kakovostno zdravstveno obravnavo pacientov. Številne mednarodne raziskave so pokazale pomen stopnje izobrazbe medicinskih sester za zniževanje smrtnosti pacientov in incidentov, vendar slovenski zdravstveni management in Ministrstvo za zdravje žal tem usmeritvam ne sledita in še vedno se večinsko zaposluje srednješolsko izobražen kader v zdravstveni negi.
DOLGOŽIVOST JE DEJSTVO, NA KATEREGA SE JE TREBA PRIPRAVITI
Zbrani podatki publikacije »Health at a Glance« (2017) nas ponovno opozorijo, da je dolgoživost dejstvo, na katerega se moramo ustrezno pripraviti tako znotraj zdravstvenega in socialnega sektorja in obema nameniti več denarja in več kadrov. Zdravje državljanov oblikujejo tudi drugi dejavniki, kot so delovno in bivalno okolje, stopnja izobrazbe, brezposelnost, delovni pogoji, idr. Na to področje opozori tudi slovenska analiza Neenakosti v zdravju v času ekonomske krize (NIJZ, 2018).
Zaključimo lahko, da zdravje družbe dejansko sega v vse družbene sektorje in mora imeti v politični perspektivi razvoja države ključno razvojno mesto. Brez zdrave družbe ne bo mogoče graditi države, ki bi se umeščala med najbolj razvite države sveta.
Zato se na zdravje in zdravstveni sistem ne sme gledati kot ekonomsko kategorijo, temveč kot kategorijo, ki prinaša družbeno blaginjo, seveda ob upoštevanju učinkovite rabe vseh potrebnih resursov.
Prihodnost učinkovite zdravstvene politike je v upoštevanju socialnih in družbenih determinant zdravja, vlaganju v stroškovno učinkovite intervencije za krepitev zdravja, zmanjševanje neenakosti v zdravju in družbi ter v preprečevanju in obvladovanju kroničnih obolenj in postavitvi sistemov dolgotrajne in palitivne oskrbe. Za vse navedeno je nujen dialog o strategiji razvoja zdravstva, kadrovski in finančni politiki v zdravstvu tako na nivoju strokovnjakov, kot zdravstvenih managerjev, ki bo odgovorila na izzive, ki so pred nami.
Zdravje ljudi mora postati apolitična tema, o kateri se dogovarjamo brez elitizma, v interesu zdravja državljanov, vezivno tkivo naj bo med poklicno sodelovanje in spoštovanje.
dr. Brigita Skela Savič je znanstvena svetnica in profesorica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin
Njen prispevek je bil objavljen na spletnem portalu Metina lista
Poslanci SD soglasno podprli novelo Zakona o zdravniški službi, ki ponuja rešitve za otroško kardiologijo
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićPoslanci na izredni seji DZ obravnavajo predlog dopolnitve Zakona o zdravniški službi, s katerim bi lahko na področju otroške kardiologije olajšali zaposlitve strokovnjakov iz držav zunaj EU. Stališče do novele zakona, ki ga lahko preberete v nadaljevanju, je v imenu Poslanske skupine SD predstavil poslanec Soniboj Knežak.
Pred nami je novela Zakona o zdravniški službi, ki jo obravnavamo po nujnem postopku. Žal je situacija v zdravstvu takšna, da potrebuje tovrstno ukrepanje, čeprav se vsi zavedamo, da tudi ta rešitev za nakopičene probleme v zdravstvu ni optimalna in da gre zgolj za eno od rešilnih bilk, ki se je skorajda že popolnoma obupani oprijemamo. Zelo lahko bi bilo vsepovprek obtoževati, kazati s prstom, blatiti te in one. A resnica je, da je vsak delček v tem sistemu kanil svojo kapljico na ta ogenj, ki že dlje časa tli in zdaj smo na tem, da gasimo požar.
Socialni demokrati smo ob obravnavi priporočila v zvezi z izrednimi razmerami na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami, poudarili, da je odgovornost vsakogar, še zlasti politike, da o tej kompleksni in občutljivi tematiki razpravlja preudarno in na način, ki v javnosti ne bo vnašal dodatne negotovosti, strahu ali celo nemira.
Ponovno ponavljamo, da mora biti vsa naša pozornost, namesto v netenje dodatnega nezadovoljstva in slabljenje odnosov, usmerjena na v Sloveniji izobražene mlade zdravnike, ki jih moramo primerno usposobiti in specializirati, da bodo postopoma zapolnili nastalo kadrovsko vrzel ter prevzeli tudi večji del izvajanja programa. Tukaj pa bomo potrebovali tudi pomoč od zunaj. In to, med drugim, predvideva ta novela. Samih rešitev, ki jih prinaša novela ne bomo ponavljali, ker so jih pred nami v svojih stališčih povzeli že drugi, a prepričani smo, da gredo v pravo smer.
Če pa smo morda lahko malo tudi cinični bi rekli, da v tej noveli pogrešamo člen, ki bi prepovedoval aroganco, pohlep in igranje bogov. A žal še noben zakon ni znal in mogel uzakoniti empatije in srčnosti pa tudi zapovedati dobrih odnosov na delovnem mestu ne, zato si ne delamo utvar in vemo, da jih tudi ta ne bo. Je pa zelo žalostno poslušati razprave, predvsem tistih, ki so zadeve pomagali zaplesti do te stopnje kjer smo danes, ko namesto bolnikov, v ospredje postavljajo denar, prestiž in lastne ege.
Socialni demokrati ne vidimo razloga, da bi noveli zakona nasprotovali, čeprav si seveda tudi mi želimo, da ta novela sploh ne bi bila potrebna. A tisti, ki jih ta zakon tangira za tako situacijo niso odgovorni. Ne zdravniki, ki bodo prišli pomagat, še manj starši. Prave in edine žrtve te situacije so otroci. Nič krivi, nič dolžni, pa kljub temu plačujejo najvišjo ceno.
Zato v Poslanski skupini Socialnih demokratov soglasno podpiramo vsebino predloga novele, kot je bila dopolnjena in oblikovana na delovnem telesu.
Komentar dr. Jerneja Štromajerja ob svetovnem dnevu zadružništva: S sodelovanjem do vzdržnih skupnosti!
/in Mnenja, Novice /by Denis SarkićDanes, tako kot vsako leto prvo soboto v juliju vse od 1992 dalje, na podlagi odločitve Organizacije združenih narodov, poteka mednarodni dan zadružništva. Ob tej priložnosti bi sicer lahko na dolgo in široko razglabljali o ekonomskem in družbenem vplivu zadružništva na slovenskem skozi leta in skozi različna družbeno-ekonomska obdobja. Namesto tega pa je veliko bolj smiselno pogledati v prihodnost, kar za začetek sicer terja vpogled v ne tako daljno preteklost, tja do zadnje velike krize kapitalističnega sistema.
Ko so leta 2011 protestniki v času globalne finančne in ekonomske krize zasedli Zuccotti Park na južnem delu Manhattana in oblikovali gibanje Occupy Wall Street je poglavitni razlog zasedbe parka tičal v nasprotovanju vedno večji ekonomski in družbeni neenakosti. Ob skupnem razumevanju čemu in zakaj se je protestiralo je sledilo vprašanje ne samo česa protestniki nočejo, ampak kaj hočejo. In točka večinskega strinjanja, skupni imenovalec je bila zahteva po razvoju ekonomske demokracije in delavskih zadrug.
Kot bi »usoda hotela« je že leta 2012 potekalo Mednarodno leto zadružništva, ki je močno prispevalo k prepoznavnosti in večjemu razumevanju zadružnega modela v svetu, na to pa ni bila imuna niti Slovenija. Od takrat do danes v Sloveniji resda beležimo porast števila registriranih zadrug, hkrati s tem pa je število zaposlenih v teh istih zadrugah vedno manjše, pri čemer je daleč največji delež zaposlenih v zadrugah pri nas še zmeraj znotraj kmetijskega sektorja.
Ob tem nas ne sme pomiriti dejstvo, da so drugod po svetu kmetijske zadruge prav tako močno razširjenje, saj hkrati določenih oblik zadrug v Sloveniji praktično nimamo (potrošniške, delavske, kreditne zadruge…). In to kljub dejstvu, da so se prav v času globalne finančne in gospodarske krize zadruge izkazale kot bolj trajnostno naravnana in na krize kapitalističnega sistema bolje odporna demokratična podjetja, od konvencionalnih kapitalističnih podjetji katerih glavni cilj je maksimizacija dobička.
Trajnostna naravnanost in odpornost na šoke pa nista edini prednosti zadrug, njihova največja prednost pred klasičnimi podjetji tiči namreč prav v njihovi organizacijski obliki in načelih, predstavljajo namreč demokratično alternativo gospodarjenja. Zadruge ponujajo priložnost ekonomske in družbene alternative, so orodje samopomoči in model demokratičnega ekonomskega povezovanja, tako na strani proizvodnje, kot potrošnje.
Poleg tega so lahko tudi mehanizem za povezovanje, da se zapolnijo vrzeli na trgu, ki jih druga podjetja ne uspejo zapolniti: od povezovanja malih kmetov za skupno za nabavo, prodajo in proizvodnjo (v razmislek: zakaj v Sloveniji v času vse bolj uveljavljanega car sharinga vsak kmet še vedno rabi svoj traktor namesto, da bi si več kmetov skupaj delilo zadružni traktor?), do delavskih zadrug v obliki storitvenih zadrug (npr. avtotaksi zadrug), pa vse do večjih industrijskih podjetij v lasti zaposlenih.
Če smo pred mesecem dni imeli možnost demokratične izbire svojih političnih predstavnikov, smo več ali manj vsak dan prikrajšani za demokracijo na delovnem mestu. Tam kjer preživimo vsaj osem ur vsak dan! In tukaj nam zadruge, kot demokratična podjetja v lasti svojih članov, ki delujejo po demokratičnem načelu en član – en glas, nudijo priložnost za demokratizacijo ekonomije.
Razvoj ekonomske demokracije je bil eden izmed ciljev (tudi te) odhajajoče vlade, žal ta ni uspela kot bi si želeli. Ni se uspela uresničiti več idej o različnih delavskih odkupih (npr. Adria Airways tehnika) ali kakšnega drugega zadružnega preoblikovanja katerega izmed podjetij. Zakon o delavskih odkupih, ki smo ga predlagali Socialni demokrati, je v tej vladni apatiji obtičal v predalih gospodarskega ministra iz vrst modernega centra.
O tem, da že od časa Pahorjeve vlade nismo uspeli prenoviti Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku (novela tega zakona je v času Pahorjeve vlade padla po vetu Državnega sveta) raje niti ne bom govoril, čeprav imamo na področju finančne participacije delavcev in razvoju delničarstva zaposlenih še ogromno neizkoriščenega potenciala za dvig produktivnosti in povečanje motivacije zaposlenih.
Če je odhajajoča vlada na tem področju pustila veliko dela, morda celo priložnost »popravnega izpita« za prihajajočo vlado, bodo priložnost za razvoj zadružništva tudi prihajajoče lokalne volitve. Če resnično želimo razmišljati globalno in delovati lokalno ima razvoj različnih zadrug ogromno potenciala za grassroots razvoj zadružništva v Sloveniji.
Za to potrebujemo, ne samo vzpostavitev vsebinskih in finančnih podpornih mehanizmov za razvoj zadružništva, ampak predvsem aktivacijo vsega razpoložljivega človeškega kapitala za spremembo smeri razvoja razvojnega modela (lokalnih skupnosti), tako z družbenega kot tudi ekonomskega vidika.
dr. Jernej Štromajer je strokovni sodelavec v Poslanski skupini SD
Han: Stranke v pogovorih o novi koaliciji uspešno premagujemo ovire
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićVodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je predsedniku republike Borutu Pahorju na drugem posvetu o preverjanju podpore za mandatarstvo povedal, da kot kandidata za mandatarja Socialni demokrati podpiramo predsednika LMŠ Marjana Šarca. Programska usklajevanja namreč v zadnjih dneh intenzivno potekajo in po Hanovih besedah vse stranke “uspešno korak za korakom premagujemo ovire”.
Han verjame, da bi lahko v naslednjem tednu prišli do podpisa ali parafiranja koalicijske pogodbe, če so vsi iskreno pristopili k pogajanjem. Za Socialne demokrate je zagotovil, da se pogajamo zelo iskreno, zavedamo pa se težav. Verjame, da iskreno misli in se iskreno pogajata tudi predsednik NSi Matej Tonin in njegova ekipa.
Pri tem je Han izpostavil, da se zavedajo, da SD in NSi na nekatere zadeve gledamo diametralno nasprotno, včasih tudi po ideološki plati. “Zavedamo pa se, da je treba reševati probleme, ki so v javnem zdravstvu, na področju varnosti, gospodarstva,” je poudaril Han.
“Tiste stvari, o kateri se nikdar ne bomo strinjali, niso odločilne za življenje naših ljudi ta hip,” je dejal vodja poslancev SD in dodal, da se znajo stvarem, o katerih se nikoli ne bodo strinjali, izogniti.
Han je bil v izjavi za medije po posvetu pri predsedniku republike kritičen do Levice. Poudaril je, da lahko le z vstopom v koalicijo izvedeš del svojega programa in da so, kot ve, vse stranke za to imele možnost. “Z Levico se sicer ne bom ukvarjal, ampak če bi povedal v njihovem jeziku: Če bi se partizani na tak način odločali, kako reševati državo, potem mi ne bi bili osvobojeni. Treba je prevzeti odgovornost in ne razmišljati, da bo dobro tebi, ampak razmišljati, kako boš lahko pomagal ljudem s svojim programom,” je dejal Han.
Han je komentiral tudi izjavo vodje Poslanske skupine LMŠ Braneta Golubovića, da Šarca ne zanima načelna podpora, ampak želi, da ga podpre koalicija strank, ki bodo pozneje tudi v vladi. “Podpišem se pod to izjavo, sam bi ravnal enako,” je dejal Han.
Komentar dr. Brigita Skela Savič: Zdravje mora imeti v politični perspektivi razvoja države ključno razvojno mesto
/in Mnenja, Novice /by Denis SarkićŽivljenjska doba človeka se v zadnjih desetletjih podaljšuje. Večina ljudi živi bolj zdravo in dlje, vedno bolj postajajo pomembne socialne in družbene determinante zdravja ter vlaganje v stroškovno učinkovite intervencije za krepitev zdravja, zmanjševanje neenakosti v zdravju in družbi. Analiza OECD »Health at a Glance« (2017) pokaže, da je dvig pričakovane življenjske dobe povezan z bolj zdravim življenjskim slogom, večjimi prihodki in boljšo izobrazbo posameznika.
Ni pomembno samo, koliko denarja za zdravstvo se porabi na prebivalca, temveč tudi, kako učinkovito so ti viri porabljeni.
DOLGOŽIVA DRUŽBA JE DEJSTVO
Ženske živijo v povprečju 5 let dlje kot moški, ljudje z visokošolsko izobrazbo živijo okrog 6 let dlje kot tisti z nižjo stopnjo izobrazbe. Povprečna pričakovana življenjska doba pri rojstvu je bila leta 2015 v državah OECD 80,6 let, leta 1970 pa 70 let.
Kratka analiza stanja v Sloveniji pokaže, da je današnja pričakovana življenjska doba 80,9 let. Zmanjšuje se smrtnost za srčno žilnimi boleznimi in rakom, povečuje se breme duševnih in kroničnih bolezni.
Kajenje in debelost ostajata aktualna javno zdravstvena problema, onesnaženost zraka je še vedno prepogosto spregledan javnozdravstveni problem, uživanje alkohola je naraslo v trinajstih državah OECD. Slednje predstavlja velik problem tudi v Sloveniji. Slovenci močno presegamo porabo alkohola na prebivalca in smo med 35 državami OECD na 5. mestu s porabo 11,5 litra, povprečje OECD je 9 litrov. V Sloveniji dosegamo dobre rezultate na področju racionalne rabe antibiotikov, zmanjševanja ležalne dobe, števila bolniških postelj na prebivalca, imamo pa priložnosti za izboljšave pri preživetju pacientov 30 dni po miokardnem infarktu, petletnem preživetju pri raku dojke, povečanju deleža cepljenja proti gripi, idr.
PORABLJEN DENAR ZA ZDRAVSTVO NARAŠČA
V povprečju stroški za zdravstvo v državah OECD naraščajo. Ni pomembna samo poraba denarja na posameznika, temveč tudi, kako se viri povezani z daljšanjem življenjske dobe uporabljajo. OECD poudarja, da je potrebno nadaljevati z izboljšavami v dostopu do zdravstvene obravnave, zlasti na področju obravnave kroničnih bolezni na primarni ravni.
V Sloveniji za zdravstvo namenimo 2835 USD, povprečje OECD je 4003 USD, manj od nas v Evropi dajo države, ki so nastale z razpadom socialističnih držav ter Portugalska in Grčija, več pa vse druge evropske države, največ Švica (7919 USD), sledijo Luksemburg (7463 USD), Norveška (6647 USD), Nemčija (5551 USD), Irska (5528 USD), idr. (Graf 1).
GRAF 1: Health expenditure per capita, 2016 (or nearest year). Vir: Health at a Glance 2017 (stran 135).
Vendar vložek sredstev v zdravstvu ni v vedno v korelaciji s pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu (Graf 2), pomembni mehanizmi so še učinkovitost zdravstvene obravnave, življenjski stil in v nadaljevanju razložene socialne determinante zdravja.
GRAF 2: Life expectancy at birth, 1970 and 2015 (or nearest year). Vir: Health at a Glance 2017 (stran 51).
Zagotavljanje ustreznih finančnih in materialnih virov je ključnega pomena za delovanje zdravstvenega sistema. Viri se morajo uporabljati premišljeno, da ne pride do nepotrebnega trošenja.
Delež BDP za zdravstvo v skupini OECD 35 je v razponu med 4,3% v Turčiji in 17,2% v ZDA, povprečje OECD 35 je 9%, Slovenija zdravstvu nameni 8,6% BDP (Graf 3).
GRAF 3: Health expenditure as a share of GDP, 2016 (or nearest year). Vir: Health at a Glance 2017 (stran 137).
Na ravni posameznika slovenska analiza Neenakosti v zdravju v času ekonomske krize (NIJZ, 2018) opozori na strukturo neposrednih izdatkov za zdravstvo iz žepa posameznika, ki se glede na dohodek zelo razlikuje, saj manj premožni trošijo predvsem za zdravila, bolj premožni pa bistveno več za ambulantne in zobozdravstvene storitve. Opazne so velike razlike v obsegu in strukturi neposrednih izdatkov za zdravstvo iz žepa v zadnjih desetih, kar bi lahko vplivalo tudi na povečevanje neenakosti v zdravju v Sloveniji.
V OECD 35, razen v ZDA, so viri financiranja zdravstva različne državne sheme in obvezno zdravstveno zavarovanje. Za stroške bolnišnične obravnave se v povprečju porabi 40% sredstev za zdravstvo. Število zdravnikov in medicinskih sester narašča od leta 2000 naprej. Povečuje se raba generičnih zdravil.
Staranje populacije zelo povečuje potrebe po dolgotrajni oskrbi. 13% starejših od 50 let tedensko neguje odvisne sorodnike ali prijatelje, 60% teh neformalnih oskrbovalcev so ženske.
Zato je ena od ključnih prioritet razvoja zdravstva in sociale zagotavljanje sistemskih pristopov na področju dolgotrajne oskrbe, saj bodo potrebe po dolgotrajni oskrbi z leti močno naraščale. Več o dolgotrajni oskrbi in potrebah neformalnih oskrbovalcev v zapisu »Zdravje in potrebe neformalnih oskrbovalcev v družini – izzivi dolgotrajne oskrbe v Sloveniji« (Skela Savič, 2018).
SOCIALNO-EKONOMSKI DEJAVNIKI IN ZDRAVJE
Socialno ekonomski dejavniki in življenjske razmere posameznika se vedno bolj izkazujejo kot pomembni mehanizmi, ki vplivajo na zdravje posameznika in na njegove življenjske navade.
Nizki osebni prihodki imajo učinke na slabo zdravje, vendar ta povezava ni linearna, medtem ko ima dolgotrajno pomanjkanje prihodkov dokazano negativne učinke na zdravje. Brezposelnost poslabša duševno in fizično zdravje posameznika, prav tako so pomembni pogoji za delo. Delo preko delovnega časa se izkazuje kot škodljivo za zdravje, povečuje stopnjo stresa in tveganja za srčno žilne bolezni. Nevarnost za poslabšanje zdravja predstavljajo še delo s škodljivimi substancami, nevarnost za izgubo dela in nezadovoljstvo na delovnem mestu (povz. Health at a Glance, 2017).
Slovenska analiza »Neenakosti v zdravju v času ekonomske krize« (NIJZ, 2018) ugotavlja slabše izide pri osebah z nizkim socialno-ekonomskim položajem, prikazanim s stopnjo dosežene izobrazbe. Analiza povzame, da sta zdravje in uporaba zdravstvenih storitev pri brezposelnih pričakovano slabša kakor pri zaposlenih, zato so brezposelni nedvomno ranljiva skupina, ki potrebuje usmerjene ukrepe.
IZOBRAZBA ZAGOTAVLJA BOLJ ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG
Bolje izobraženi posamezniki in njihovi otroci živijo bolj zdravo, so manj odvisni od sprotnih prihodkov in redkeje izgubijo delo. Zato razvijejo bolj zdrav življenjski slog, so bolje informirani o zdravih in nezdravih vedenjih in praksah in več prakticirajo dobre prakse za ohranitev zdravja. So bolj poučeni o zdravstvenem sistemu, pravicah, uporabljajo preventivne in specialistične programe zdravstvene obravnave, kar ima svoje učinke zlasti na pojav in obravnavo kroničnih bolezni (povz. Health at a Glance, 2017).
Visoko izobraženi prebivalci Slovenije živijo dlje in so boljšega zdravja kot nižje izobraženi, zato nižje izobraženi prebivalci potrebujejo dodatno pozornost, da bi lahko izkoristili svoje potenciale, aktivno prispevali družbi in dočakali zdravo starost (NIJZ, 2018).
KADRI V ZDRAVSTVU
V Sloveniji smo na področju števila zaposlenih zdravstvenih delavcev in delavcev v sociali pod povprečjem držav OECD s 6,3 zaposlenega na 1000 prebivalcev (Graf 4).
GRAF 4: Employment in health and social work as a share of total employment, 2000 and 2015 (or nearest year). Vir: Health at a Glance 2017 (stran 151).
Naši kadrovski normativi so zelo nizki in z zaposlovanjem kadrov ne sledimo razvitim državam in posledično se tako soočamo z večjimi težavami z obvladovanjem zdravstvenih in socialnih problemov dolgožive družbe. Podobna situacija je s številom zdravnikov (Graf 5).
GRAF 5: Practising doctors per 1000 population, 2000 and 2015 (or nearest year). Vir: Health at a Glance 2017 (stran 153).
Pri številu medicinskih sester na 1000 prebivalcev smo na spodnji meji razvitih držav (Graf 6), vendar je podatek zavajajoč glede na realno stanje. Pomemben podatek za razumevanje Grafa 6 je, da je skladno z Direktivo 2013/55/EU za regulirane poklice izobraževanje za poklic medicinske sestre regulirano na visokošolski ravni. Direktiva vključuje minimalne pogoje za izobraževanje naslednjih zdravstvenih poklicev: zdravniki, zobozdravniki, medicinske sestre, babice in farmacevti.
V Sloveniji omenjeno Direktivo upoštevamo za vse navedene poklice, razen za medicinske sestre. Dejansko je v sistemu le 2,5 diplomirane medicinske sestre na 1000 prebivalcev, preostali 6,3 na 1000 prebivalcev so kadri s končano srednješolsko izobrazbo programa zdravstvena nega, ki po končanem strokovnem izpitu pridobijo strokovni naslov tehnik zdravstvene nege in se jih umešča v prvo od štirih ravni kompetenc v zdravstveni negi. Ravni kompetenc so: 1. tehnik zdravstvene nege, 2. diplomirana medicinska sestra splošne smeri, 3. diplomirana medicinska sestra specialistka, 4. magistrica/doktorica zdravstvene nege/zdravstvenih ved s kompetencami za napredne oblike dela v zdravstveni obravnavi. Več o ravneh kompetenc lahko preberete v Skela Savič (2017).
GRAF 6: Practising nurses per 1 000 population, 2000 and 2015 (or nearest year). Vir: Health at a Glance 2017 (stran 161).
Slovenija tako prikazuje napačne podatke o kadrih, ki jih lahko z Evropsko direktivo umeščamo v kategorijo »medicinske sestre« oz. ne doda opombe, ki bi pojasnila skupno število kadra v zdravstveni negi. Tehnik zdravstvene nege ni nosilec zdravstvene nege, nima licence za poklic, zato je preštevanje pomembno razumeti kot v primerih zobozdravnikov, ko višje dentiste (danes jih ne izobražujemo več) ne štejejo v kategorijo zobozdravnikov, ali primer Nemčije, ko zdravnikove asistente ne štejejo v kategorijo zdravniki.
Realno v Sloveniji zelo primanjkuje diplomiranih medicinskih sester in te množično zapuščajo slabo plačana in neurejena delovna mesta.
V njihove kompetence nenehno vstopajo tehniki zdravstvene nege, kar za obe skupini predstavlja velik stres in nevarnost za kakovostno zdravstveno obravnavo pacientov. Številne mednarodne raziskave so pokazale pomen stopnje izobrazbe medicinskih sester za zniževanje smrtnosti pacientov in incidentov, vendar slovenski zdravstveni management in Ministrstvo za zdravje žal tem usmeritvam ne sledita in še vedno se večinsko zaposluje srednješolsko izobražen kader v zdravstveni negi.
DOLGOŽIVOST JE DEJSTVO, NA KATEREGA SE JE TREBA PRIPRAVITI
Zbrani podatki publikacije »Health at a Glance« (2017) nas ponovno opozorijo, da je dolgoživost dejstvo, na katerega se moramo ustrezno pripraviti tako znotraj zdravstvenega in socialnega sektorja in obema nameniti več denarja in več kadrov. Zdravje državljanov oblikujejo tudi drugi dejavniki, kot so delovno in bivalno okolje, stopnja izobrazbe, brezposelnost, delovni pogoji, idr. Na to področje opozori tudi slovenska analiza Neenakosti v zdravju v času ekonomske krize (NIJZ, 2018).
Zaključimo lahko, da zdravje družbe dejansko sega v vse družbene sektorje in mora imeti v politični perspektivi razvoja države ključno razvojno mesto. Brez zdrave družbe ne bo mogoče graditi države, ki bi se umeščala med najbolj razvite države sveta.
Zato se na zdravje in zdravstveni sistem ne sme gledati kot ekonomsko kategorijo, temveč kot kategorijo, ki prinaša družbeno blaginjo, seveda ob upoštevanju učinkovite rabe vseh potrebnih resursov.
Prihodnost učinkovite zdravstvene politike je v upoštevanju socialnih in družbenih determinant zdravja, vlaganju v stroškovno učinkovite intervencije za krepitev zdravja, zmanjševanje neenakosti v zdravju in družbi ter v preprečevanju in obvladovanju kroničnih obolenj in postavitvi sistemov dolgotrajne in palitivne oskrbe. Za vse navedeno je nujen dialog o strategiji razvoja zdravstva, kadrovski in finančni politiki v zdravstvu tako na nivoju strokovnjakov, kot zdravstvenih managerjev, ki bo odgovorila na izzive, ki so pred nami.
Zdravje ljudi mora postati apolitična tema, o kateri se dogovarjamo brez elitizma, v interesu zdravja državljanov, vezivno tkivo naj bo med poklicno sodelovanje in spoštovanje.
dr. Brigita Skela Savič je znanstvena svetnica in profesorica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin
Njen prispevek je bil objavljen na spletnem portalu Metina lista
Predsednik SD po klavzuri: Socialni demokrati se po izboljšanem rezultatu na državnozborskih volitvah že intenzivno pripravljamo na lokalne volitve
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićV Ljubljani je potekal posvet širšega vodstva Socialnih demokratov. Analizirali smo državnozborske volitve, o pripravah na lokalne volitve, ki bodo v novembru in razpravljali o aktualnih vprašanjih oblikovanja bodoče vladne koalicije. Po mnenju predsednika SD mag. Dejana Židana je projektno koalicijsko pogodbo mogoče zaključiti v nekaj dneh, možno je tudi, da bi si sprva zadali naloge le za prvi dve leti.
Na pogovoru s predstavniki LMŠ, SMC, NSi, SAB in DeSUS so po Židanovih besedah naredili korak naprej. Židan verjame, da je to osnova, na podlagi katere lahko zelo hitro pridejo “do projektnih rešitev za tista področja, ki lahko Slovenijo pripeljejo hitro naprej”. Kot je dejal predsednik SD na novinarski konferenci ob robu klavzure, je optimist in si želi, da bi lahko na drugem posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju povedali: “K vam prihajamo z več kot 46 glasovi.”
Židan sicer meni, da je potrebno veliko pripravljenosti za usklajevanje. “Sedaj ni čas, da ljudje razmišljajo, da gredo na dopust, sedaj ni čas, da se razmišlja, da nekdo želi počivati, sedaj je čas, da naredimo to, kar smo ljudem obljubili,” je poudaril predsednik SD. Podprl je tudi nakazano odločitev DZ, da letos ne bo parlamentarnih počitnic.
Kot je pojasnil, v SD izpostavljamo tri vsebinska področja. To so zdravstvo, znotraj katerega bo treba za odpravo čakalnih vrst nameniti od 150 do 180 milijonov evrov, gospodarstvo, v okviru katerega opozarjajo na neugodna svetovna in evropska gibanja, in potreba po varovanju države in ljudi, je naštel predsednik SD.
Ponovil je, da so za Socialne demokrate kadrovska vprašanja drugotnega pomena, saj je najprej treba uskladiti koalicijo. Bomo pa pri kadrovskih vprašanjih po njegovih navedbah fleksibilni. “Sedaj ni čas za to, da bi močni ego kakega posameznika rahljal koalicijo,” je prepričan Židan.
To, da se v NSi o koalicijskem sodelovanju pogovarjajo tudi s SDS, nas v SD po Židanovih besedah sicer ne moti, ker to tudi transparentno povedo. Motilo bi pa nas, če bi drugo vlado sestavljali na skrivaj, kot se je to dogajalo po volitvah leta 2011.
Ob tem je pojasnil, da tudi v SD odkrito povemo, da je “treba imeti pred sabo tudi Levico”. “To je stranka, ki je dala obljube volivkam in volivcem, tudi zaradi teh obljub je doživela kakšen glas podpore, in sedaj jih izključiti, pa tudi če mogoče sami želijo, je zelo napačno sporočilo,” je dejal predsednik SD. Židan meni, da je povsem nekorektno do volivcev, da neka stranka pred volitvami obljublja, da je pripravljena iti v koalicijo in se izpostaviti, potem pa se kasneje obnaša tako, kakor da koalicija ne obstaja in se že vnaprej odloči za opozicijo.
Ocenjuje, da predsednik LMŠ Marjan Šarec pogajalski proces omenjenih šestih strank vodi korektno, pri tem pa da se mu tudi poznajo izkušnje župana, ko je moral za težave poiskati rešitve. “Ta operativnost je znotraj teh pogovorov dobrodošla,” je prepričan Židan.
Poudaril je tudi, da je pred vsemi šestimi strankami dolžnost, da sestavijo vlado. Glede primerjave z nemško črno-rdečo koalicijo je Židan dejal, da gredo tudi pri nas v tej smeri, saj da pogajanja z NSi razumejo kot pogajanja s CDU Angele Merkel. Socialni demokrati stranke SDS ne razumemo kot stranke, ki je primerljiva z nemško stranko CDU, ampak je po načinu delovanja podobna Alternativi za Nemčijo (AfD), ki pa jo izločajo vse ostale parlamentarne stranke, je Židan odgovoril na vprašanje, zakaj recimo SD ne gre v koalicijo s SDS.
Kot je sicer pojasnil ob robu posveta širšega vodstva SD, na katerem smo opravili tudi analizo zadnjih volitev v DZ, je v stranki prisoten optimizem, ker je “uspela najbolj med vsemi strankami izboljšati svoj rezultat”. “To je za nas velika obveza, da obljube, ki smo jih dali preko volilnega programa volivkam in volivcem, v maksimalni možni meri realiziramo, hkrati pa tudi zelo dobro izhodišče za lokalne volitve,” je še dejal Židan.
Po besedah glavnega tajnika stranke mag. Dejana Levaniča v stranki že pripravljamo akcijski načrt o krepitvi delovanja, prav tako pa smo že sprožili postopke evidentiranja kandidatov za lokalne volitve in v polovici mestnih občin že evidentirali kandidate za župane. “Stranka SD je ponovno v dobri kondiciji, v zadnjem času se je tudi podvojilo število ljudi, ki so se aktivno pridružili Socialnim demokratom, ob tem pa nas najbolj veseli, da se v stranko vključujejo številni mladi, izobraženi in strokovno zelo usposobljeni ljudje,” je poudaril Levanič. “Socialni demokrati bomo v takšni izboljšani kondiciji tudi vztrajali pri konsistentni politiki in naših jasnih programskih usmeritvah stranke, tudi v okviru priprave projektne koalicijske pogodbe,” je še dodal glavni tajnik SD.
Han po pogovoru s Pahorjem: “V SD smo naklonjeni Šarcu, a odločitev o podpori je odvisna od koalicijske pogodbe, ki jo skupaj pripravljamo.”
/in Novice, Poslanska skupina, Stranka /by Denis SarkićVodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je predsedniku republike Borutu Pahorju na prvem posvetu o možnem kandidatu za mandatarja pojasnil, “da smo Socialni demokrati naklonjeni predsedniku LMŠ Marjanu Šarcu kot mandatarju, toda naša odločitev o podpori bo odvisna od koalicijske pogodbe, o kateri se SD v teh dneh pogovarjamo s šestimi strankami, in sicer LMŠ, SMC, NSi, SAB in DeSUS”.
Kot je v izjavi za medije po koncu srečanja pojasnil Han, sta s Pahorjem izmenjala stališča in ugotovila, da položaj ni enostaven in da bo do kakršnekoli vlade prišlo relativno težko, za oblikovanje vlade pa bo “treba iti čez levi ali desni blok”.
Han je ocenil, da bi bilo lahko več jasno proti koncu tedna, ko naj bi Pahor tudi sklical še en posvet, na osnovi katerega bo predlagal kandidata za mandatarja. Po Hanovih besedah se namreč pogajalske ekipe šesterice strank pod okriljem Šarca pogajajo vsak dan. Vodja poslancev SD verjame, da bodo od sredine tedna “prišli bliže detajlom koalicijske pogodbe”.
Kot je ocenil Han, pogajanja potekajo na “visokem nivoju z veliko mero spoštovanja drug do drugega”. “Zavedamo pa se, da problemi v tej državi ostajajo in da vsi vseh idej ne bomo mogli spraviti na list papirja, ki se mu reče koalicijska pogodba,” je dejal vodja poslanske skupine SD. Med ključnimi vsebinami koalicijske pogodbe je med drugim navedel področje zdravstva, javnega sektorja, NLB in status Slovenije v EU.
Ob tem je dodal, da je sestavljati koalicijo s šestimi strankami “neizmerno naporno” in da so med njimi sredinske stranke, ena desna in ena leva. Poudaril je, da ni samoumevno, da lahko naredijo vse, kar si nekateri želijo. “Tudi mi v SD imamo nekatere pogoje in poglede, predvsem pa obljube, ki smo jih dali našim volivcem,” je pojasnil Han in dodal, da se bodo morali v potencialni koaliciji o tem uskladiti.
Priznal je, da v pogajanjih kdaj beseda zaide tudi na kadrovska vprašanja. “Ampak dokler ne pridemo do osnove tega programa, je škoda, da bi se pogovarjali o kadrovskih zadevah,” je dejal Han in pojasnil, da bodo o tem govorili ob koncu pogajanj.
Glede možnosti, da bi vlado peterice strank brez NSi v DZ podpirala Levica, pa je Han odgovoril, da se zavzema “za sestavo čiste vladne koalicije”, kjer bodo vse stranke nosile isto odgovornost, člani vladne koalicije pa bodo zasedali posamezne resorje. “Najlažje je od zunaj podpirati dobre projekte, ko je pa težko, so pa krivi vsi ostali,” je dejal vodja poslancev SD.
“Predsedniku SDS Janši v SD sicer za zmago čestitamo, toda naših glasov za mandatarja nima,” je Han povzel, kaj je povedal predsedniku Pahorju. Janša ima po Hanovih besedah pred vsemi sicer moralno prednost za sestavo vlado, a tudi on ve, da jo je v tej konstalaciji strank zelo težko sestaviti.
Židan po srečanju vodstev SD in Levice: Še vedno možnost, da Slovenija dobi levosredinsko vlado
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićNa srečanju vodstev Socialnih demokratov in stranke Levica v Ljubljani so spregovorili o sodelovanju strank v novem mandatu Državnega zbora ter izmenjali poglede na sestavljanje vladne koalicije. Predsednik SD mag. Dejan Židan je po koncu srečanja poudaril, da še nič ni dokončno dogovorjeno in da je odprta tudi opcija, da Slovenija dobi levosredinsko vlado.
Židan je dejal, da je za SD pomembno, da v Sloveniji ne pride do vlade, “ki bila vlada radikalne desnice”. “Če bi takšna vlada štiri leta Slovenijo spreminjala po svojih načelih, bi jo dejansko spremenila nepovratno, česar “si pa državljanke in državljani ne zaslužimo,” je pojasnil predsednik SD.
Mnenja so, da v pogovorih o bodoči koaliciji ni nič dokončno dogovorjenega in da je možnost tudi, da Slovenija dobi levosredinsko vlado. “Torej ni še dokončno, da bo prišlo do sredinske koalicije, torej koalicije štirih sredinskih strank, SD iz levega pola ter NSi,” je pojasnil Židan.
Obnašati se, kot da so nekateri izključeni, drugi pa niso, je po mnenju predsednik SD Židana prehitro in napačno. “Zato je naš predlog, da se v tem trenutku ne obnašamo, kot da že imamo dogovorjeno vlado, ker je nimamo,” je poudaril Židan in dodal, da potekajo le pogajanja na različnih področjih.
Židan je na vprašanje, ali bi si v koaliciji bolj želeli Levice kot NSi, odgovoril, da je prioriteta Socialnih demokratov, kako zmanjšati neenakost med ljudmi. “V kolikor sta dve stranki, ki to zelo trdo zagovarjata, bi nam bilo v koalicijskem oz. vladnem delovanju bistveno lažje,” je dodal predsednik SD.
Stališče Poslanske skupine SD ob glasovanju za predsednika Državnega zbora
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićCelotno stališče Poslanske skupine SD ob glasovanju za predsednika Državnega zbora:
“Prav je, da nova sestava državnega zbora, vsi izvoljeni poslanci in poslanke, pokažemo in dokažemo, da je odgovornost do naših državljank in državljanov prva in največja zaveza, ki smo jo dolžni spoštovati na vsakem koraku našega nadaljnjega dela. Spoštovani, na vsakem koraku!
Ne glede iz katere stranke prihajamo, kaj so naša stališča, dolžni smo ravnati odgovorno, se pogovarjati spoštljivo, delati tako, da so vedno pred našimi očmi interesi ljudi. Njihove stiske, njihovi problemi, iskanje rešitev za te probleme, vse kar smo jim vse stranke obljubljale mesece pred volitvami.
Če je že pregovorno prvi vtis tisti, ki nas hote ali nehote pomembno zaznamuje, si želim in pričakujem, da bomo danes pokazali, da smo sposobni zrelosti in odgovornosti.
In odločitev o izvolitvi novega predsednika Državnega zbora Socialni demokrati vidimo kot prvi preizkus te zrelosti in odgovornosti. Po dnevih videnega preigravanja, žongliranja in licitacije z imeni nas veseli, da se je potrebna večina poslank in poslancev poenotila v nameri, da za predsednika Državnega zbora danes izvoli poslanca Nove Slovenije – Krščanskih demokratov mag. Mateja Tonina.
S tem je pokazana odgovornost, predvsem pa odločenost, da v prihajajočih dneh v ospredje postavimo vprašanja, ki bremenijo naše ljudi: čakalne vrste v zdravstvu, pokojnine, ukrepi za spodbujanje gospodarstva in tako naprej.
In prepričan sem, da je vsem tukaj nam – ne glede iz katere stranke prihajamo, ne glede ali smo že sedeli v teh klopeh ali pa je danes prvič – jasna osnovna politična abeceda. Ta pravi, da brez izvolitve predsednika Državnega zbora vsebinski pogovori med strankami, ki so se pripravljene pogovarjati o skupnih rešitvah, ne morejo steči.
Socialni demokrati smo prepričani, da je današnji dan, kljub temu, da še morda včeraj ni kazalo temu tako, prinesel to streznitev. Poslanske in poslanci Liste Marjana Šarca, Socialnih demokratov, stranke Modernega centra, Nove Slovenije-Krščanskih demokratov, stranke Alenke Bratušek ter DeSUS smo se dogovorili, da za skupnega kandidata na mesto Državnega zbora predlagamo mag. Mateja Tonina. Da presekamo ta prvi kadrovski vozel, ki je nič več in nič manj korak naprej. Na poti, ki terja še mnogo večje napore in nas postavlja pred mnogo večjimi izzivi kot je današnji. Ko se bodo pričeli vsebinski pogovori med in z Marjanom Šarcem kot možnim kandidatom za sestavo nove vlade.
To dejanje za nas ne pomeni izključevanja, predvsem to sporočilo velja za tiste stranke ali stranko, ki se morda ne strinja z današnjim predlogom za predsednika.
Ta bo po dogovoru to funkcijo zasedel začasno, do takrat, ko in če se bodo stranke okoli možnega kandidata za predsednika vlade uspele dogovoriti o ključnih vprašanjih, v nasprotnem primeru, pa se bo večina verjetno iskala kje drugje ali pa bodo naše državljanke in državljani znova povabljeni na volitve.
In če bodo potem si Socialni demokrati ne želimo, da bo razlog nezmožnost dogovora se glede kadrovskih vprašanj. Še več, takšen razlog bi bil po našem mnenju izdaja zaupanja volivk in volivcev, ko jim je politika več mesecev ponujala rešitve, danes pa se ni sposobna dogovoriti kdo se bo usedel na kateri stolček.
Vsebina, vsebina in še enkrat vsebina. Zmožnost čim prej se dogovoriti in pričeti reševati težave ljudi. Kot rečeno, to od nas terja odgovornost in zelo pomemben del te odgovornosti pade na današnji dan, da izvolimo predsednika Državnega zbora.
Da ta z izvolitvijo postane operativen, kar pa je morda v tem trenutku še pomembneje, da prihodnji teden vsebina in ne kadrovska vprašanja zopet postane prva prioriteta političnega prostora v Sloveniji.
Poslanske in poslanci Socialnih demokratov bomo mag. Mateja Tonina za predsednika Državnega zbora soglasno podprli.”
Komentar dr. Jernej Pikalo: Dnevi grmenja po volitvah
/in Mnenja, Novice /by Denis SarkićStara politična šala gre nekako takole: “Zakaj hipoma ne maraš določenih ljudi? Zato, ker mi to prihrani ogromno časa.” Kar je bila včasih šala, je v današnjem političnem svetu twitterjev, snapchatov, facebookov in drugih orodij za takojšnjo politično zadovoljitev realnost. Politične izjave so na prvo žogo, njihova veljavnost manj kot en dan, povedi enostavčne, obmetavanje z zmerljivkami, žaljivkami in smešenji pa način komuniciranja političnih nasprotnikov.
Sodobno tehnologijo uporabljamo za vzpodbujanje najnižjih čustev. Politične odnose smo zreducirali na primitivizem, ki mu je kakršnakoli argumentirana razprava z iskanjem rešitev tuja. Politični nasprotniki niso več politični sopotniki, temveč so že zdavnaj postali politični sovražniki.
Namesto da bi se obnašali kot gasilci, ki sproti gasijo požare sovraštva, nezaupanja, frustracij in polariziranj v družbi, jih s svojimi dejanji pogosto celo spodbujamo. Ker v svetu hipnih medijskih zadovoljitev pač mukotrpno in dolgotrajno iskanje rešitev ne šteje nič. Vsi vemo, da je to narobe, a prinaša točke. Ko že mislimo, da nižje ne gre več, ugotovimo, da to še ni zadnji krog.
Upamo, da to ne bo imelo vpliva na ustavno in politično ureditev, da bomo še naprej lahko uživali ustavno zagotovljene pravice in svoboščine, a tudi to ni več tako nedvoumno vklesano v kamen, kot je nekoč bilo. Glede na vse, kar se dogaja v naši bližnji in širši okolici, je naš način življenja, kodificiran v ustavnem in političnem sistemu, pod velikim pritiskom. S svojimi dejanji pogosto ne prispevamo k temu, da bi se zmanjšal.
Pritisk na ključne postulate ustavnega in političnega sistema ima še eno posledico: zavira napredek. Ko so politični akterji zaposleni z branjenjem civilizacijskih pridobitev in medsebojnimi neproduktivnimi boji, jim zmanjka moči za tisto, za kar so jih državljanke in državljani pravzaprav izvolili: za vzdrževanje in širjenje polja svobode, za regulacijo novih in razvijajočih se področij, za uvajanje novosti, za rešitve, ki izboljšujejo kvaliteto življenj posameznikov in družin. V tej neskončni igri gasilcev in piromanov, kjer imajo oboji ogromno dela, na koncu vedno ostane pogorišče. Vprašanje je samo, kako veliko. Jasno pa je, da se v tem času novega ni zgradilo nič.
Po volitvah vedno nastopijo dnevi grmenja. Kot v Prešernovem Povodnem možu nad Stari trg pridrvijo črni oblaki, na nebu sliši se strašno gromenje, vetrov sovražno vršenje, potokov derečih šumenje … Politična situacija postaja vedno bolj napeta, a namen vsega skupaj je samo eden: prevesti volilne rezultate v operativni politični konsenz, ki bo dal prepotrebno politično stabilnost političnemu sistemu v naslednjem zakonodajnem obdobju. Rezultate volitev je mogoče prevajati na več načinov, a vedno drži ena: voljo ljudi, izraženo v številu glasov, je treba vedno spoštovati.
Tretji je lahko prvi, četrti je lahko vse. V takšni igri premetavanja številk, kjer se rezultati relativizirajo, najslabšo potegne mnenje ljudi, izraženo na volitvah. Če kaj, mora politika doumeti sporočilo volivk in volivcev in primerno, ne glede na osebne želje, rezultate glasovanja prevesti v operativni politični konsenz.
Koalicije, ki se gradijo po volitvah, so lahko takšne ali drugačne. Vedno so rezultat racionalnega seštevka pa tudi umetnosti sestavljanja koalicij. Zato je pri ocenjevanju možnosti potencialnih koalicij treba imeti v mislih ne samo številke, ampak tudi sposobnost koaliranja posameznih strank. Volilni izid, ki ga doseže določena stranka, ni enak njeni sposobnosti povezovanja z drugimi. To je namreč posebna kategorija, ki jo ocenjujemo glede na tip strank (inkluzivne, ekskluzivne), njihove potenciale in želje po povezovanju.
Pomembno vlogo igrajo voditelji oziroma njihova sposobnost sodelovanja pa tudi priznavanja primata prvemu. Vlogo igrajo tudi bolj ali manj natančni protokoli sodelovanja v koalicijah, s katerimi si koalicije opredeljujejo notranje načine delovanja. Nimajo vse stranke iste discipline glede sodelovanja v koalicijah niti istih namenov.
A če je v tem trenutku kaj politično pomembno, je to politična stabilnost. Priti do operativnega konsenza, ki bo Sloveniji v prihodnjih letih omogočal, da bo stabilna politična skupnost, ki je ne bodo zamajali niti veliki politični izzivi. Sedaj je čas za potrpežljivo razpravo političnih akterjev, ne pa za njeno zapiranje. Čas za kristaliziranje mnenj in približevanje predlogov. Je čas za resen in trezen premislek, kako naprej. Naj torej na nebu še grmi, naj se krešejo mnenja, naj divjajo možganske nevihte, vse s ciljem napredka in boljših rešitev za vse.
dr. Jernej Pikalo, predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport
*Komentar je bil objavljen tudi v sredini izdaji časnika Večer: https://www.vecer.com/po-volitvah-dnevi-grmenja-6501366
Predsednik SD še naprej pričakuje veliko enotnost slovenske politike v arbitražni zgodbi
/in EU, Novice, Stranka, Vlada /by Denis SarkićPredsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan pričakuje tudi v prihodnje veliko enotnost slovenske politike v arbitražni zgodbi in obžaluje ravnanje Evropske komisije, ki ni dala prednosti pravnemu okviru, temveč politiki oziroma politikantstvu, ter poziva državljane Republike Slovenije, naj ne obupajo nad EU. “Vsak, ki pozna trenutno delovanje Evropske komisije, je točno takšno ravnanje tudi pričakoval,” je Židan komentiral sporočila iz Bruslja.
Evropska komisija je namreč potrdila, da ne bo podala mnenja o načrtovani slovenski tožbi proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica nespoštovanja arbitražne sodbe o meji med državama.
Komisija tako ne sledi oceni lastne pravne službe, ki po neuradnih informacijah pritrjuje slovenskim stališčem, da nespoštovanje arbitražne sodbe vodi v kršitve evropskega prava, temveč ponavlja, da je to dvostransko vprašanje.
Židan obžaluje, da Evropska komisija ni dala prednosti branjenju evropskega prava, temveč politiki oziroma politikantstvu, s čimer je dodatno razočarala državljanke in državljane EU, ki že čutijo močno nezaupanje do EU, tudi do vodstva Evropske komisije.
A po Židanovih besedah je zdaj pomembna pot naprej. “Vlada je takšno ravnanje pričakovala, zato je o vložitvi tožbe odločala tedne nazaj, ko je imela še polna pooblastila,” je spomnil predsednik SD.
“Tako da pričakujem in si želim veliko enotnost slovenske politike pri arbitražni zgodbi tudi naprej,” je poudaril Židan, ki ni obveščen o tem, da bi se lahko glede vložitve tožbe pojavile kakršne koli težave.
Obenem Židan poziva Slovenke in Slovence, naj zaradi napačne odločitve Evropske komisije ne obupajo nad EU ter naj se še naprej borijo za Evropo, ki je demokratična, spoštuje svoje pravo ter je solidarna in učinkovita, saj imamo koristi od nje.