Življenjska doba človeka se v zadnjih desetletjih podaljšuje. Večina ljudi živi bolj zdravo in dlje, vedno bolj postajajo pomembne socialne in družbene determinante zdravja ter vlaganje v stroškovno učinkovite intervencije za krepitev zdravja, zmanjševanje neenakosti v zdravju in družbi. Analiza OECD »Health at a Glance« (2017) pokaže, da je dvig pričakovane življenjske dobe povezan z bolj zdravim življenjskim slogom, večjimi prihodki in boljšo izobrazbo posameznika.
Ni pomembno samo, koliko denarja za zdravstvo se porabi na prebivalca, temveč tudi, kako učinkovito so ti viri porabljeni.
DOLGOŽIVA DRUŽBA JE DEJSTVO
Ženske živijo v povprečju 5 let dlje kot moški, ljudje z visokošolsko izobrazbo živijo okrog 6 let dlje kot tisti z nižjo stopnjo izobrazbe. Povprečna pričakovana življenjska doba pri rojstvu je bila leta 2015 v državah OECD 80,6 let, leta 1970 pa 70 let.
Kratka analiza stanja v Sloveniji pokaže, da je današnja pričakovana življenjska doba 80,9 let. Zmanjšuje se smrtnost za srčno žilnimi boleznimi in rakom, povečuje se breme duševnih in kroničnih bolezni.
Kajenje in debelost ostajata aktualna javno zdravstvena problema, onesnaženost zraka je še vedno prepogosto spregledan javnozdravstveni problem, uživanje alkohola je naraslo v trinajstih državah OECD. Slednje predstavlja velik problem tudi v Sloveniji. Slovenci močno presegamo porabo alkohola na prebivalca in smo med 35 državami OECD na 5. mestu s porabo 11,5 litra, povprečje OECD je 9 litrov. V Sloveniji dosegamo dobre rezultate na področju racionalne rabe antibiotikov, zmanjševanja ležalne dobe, števila bolniških postelj na prebivalca, imamo pa priložnosti za izboljšave pri preživetju pacientov 30 dni po miokardnem infarktu, petletnem preživetju pri raku dojke, povečanju deleža cepljenja proti gripi, idr.
PORABLJEN DENAR ZA ZDRAVSTVO NARAŠČA
V povprečju stroški za zdravstvo v državah OECD naraščajo. Ni pomembna samo poraba denarja na posameznika, temveč tudi, kako se viri povezani z daljšanjem življenjske dobe uporabljajo. OECD poudarja, da je potrebno nadaljevati z izboljšavami v dostopu do zdravstvene obravnave, zlasti na področju obravnave kroničnih bolezni na primarni ravni.
V Sloveniji za zdravstvo namenimo 2835 USD, povprečje OECD je 4003 USD, manj od nas v Evropi dajo države, ki so nastale z razpadom socialističnih držav ter Portugalska in Grčija, več pa vse druge evropske države, največ Švica (7919 USD), sledijo Luksemburg (7463 USD), Norveška (6647 USD), Nemčija (5551 USD), Irska (5528 USD), idr. (Graf 1).
GRAF 1: Health expenditure per capita, 2016 (or nearest year). Vir: Health at a Glance 2017 (stran 135).
Vendar vložek sredstev v zdravstvu ni v vedno v korelaciji s pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu (Graf 2), pomembni mehanizmi so še učinkovitost zdravstvene obravnave, življenjski stil in v nadaljevanju razložene socialne determinante zdravja.
GRAF 2: Life expectancy at birth, 1970 and 2015 (or nearest year). Vir: Health at a Glance 2017 (stran 51).
Zagotavljanje ustreznih finančnih in materialnih virov je ključnega pomena za delovanje zdravstvenega sistema. Viri se morajo uporabljati premišljeno, da ne pride do nepotrebnega trošenja.
Delež BDP za zdravstvo v skupini OECD 35 je v razponu med 4,3% v Turčiji in 17,2% v ZDA, povprečje OECD 35 je 9%, Slovenija zdravstvu nameni 8,6% BDP (Graf 3).
GRAF 3: Health expenditure as a share of GDP, 2016 (or nearest year). Vir: Health at a Glance 2017 (stran 137).
Na ravni posameznika slovenska analiza Neenakosti v zdravju v času ekonomske krize (NIJZ, 2018) opozori na strukturo neposrednih izdatkov za zdravstvo iz žepa posameznika, ki se glede na dohodek zelo razlikuje, saj manj premožni trošijo predvsem za zdravila, bolj premožni pa bistveno več za ambulantne in zobozdravstvene storitve. Opazne so velike razlike v obsegu in strukturi neposrednih izdatkov za zdravstvo iz žepa v zadnjih desetih, kar bi lahko vplivalo tudi na povečevanje neenakosti v zdravju v Sloveniji.
V OECD 35, razen v ZDA, so viri financiranja zdravstva različne državne sheme in obvezno zdravstveno zavarovanje. Za stroške bolnišnične obravnave se v povprečju porabi 40% sredstev za zdravstvo. Število zdravnikov in medicinskih sester narašča od leta 2000 naprej. Povečuje se raba generičnih zdravil.
Staranje populacije zelo povečuje potrebe po dolgotrajni oskrbi. 13% starejših od 50 let tedensko neguje odvisne sorodnike ali prijatelje, 60% teh neformalnih oskrbovalcev so ženske.
Zato je ena od ključnih prioritet razvoja zdravstva in sociale zagotavljanje sistemskih pristopov na področju dolgotrajne oskrbe, saj bodo potrebe po dolgotrajni oskrbi z leti močno naraščale. Več o dolgotrajni oskrbi in potrebah neformalnih oskrbovalcev v zapisu »Zdravje in potrebe neformalnih oskrbovalcev v družini – izzivi dolgotrajne oskrbe v Sloveniji« (Skela Savič, 2018).
SOCIALNO-EKONOMSKI DEJAVNIKI IN ZDRAVJE
Socialno ekonomski dejavniki in življenjske razmere posameznika se vedno bolj izkazujejo kot pomembni mehanizmi, ki vplivajo na zdravje posameznika in na njegove življenjske navade.
Nizki osebni prihodki imajo učinke na slabo zdravje, vendar ta povezava ni linearna, medtem ko ima dolgotrajno pomanjkanje prihodkov dokazano negativne učinke na zdravje. Brezposelnost poslabša duševno in fizično zdravje posameznika, prav tako so pomembni pogoji za delo. Delo preko delovnega časa se izkazuje kot škodljivo za zdravje, povečuje stopnjo stresa in tveganja za srčno žilne bolezni. Nevarnost za poslabšanje zdravja predstavljajo še delo s škodljivimi substancami, nevarnost za izgubo dela in nezadovoljstvo na delovnem mestu (povz. Health at a Glance, 2017).
Slovenska analiza »Neenakosti v zdravju v času ekonomske krize« (NIJZ, 2018) ugotavlja slabše izide pri osebah z nizkim socialno-ekonomskim položajem, prikazanim s stopnjo dosežene izobrazbe. Analiza povzame, da sta zdravje in uporaba zdravstvenih storitev pri brezposelnih pričakovano slabša kakor pri zaposlenih, zato so brezposelni nedvomno ranljiva skupina, ki potrebuje usmerjene ukrepe.
IZOBRAZBA ZAGOTAVLJA BOLJ ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG
Bolje izobraženi posamezniki in njihovi otroci živijo bolj zdravo, so manj odvisni od sprotnih prihodkov in redkeje izgubijo delo. Zato razvijejo bolj zdrav življenjski slog, so bolje informirani o zdravih in nezdravih vedenjih in praksah in več prakticirajo dobre prakse za ohranitev zdravja. So bolj poučeni o zdravstvenem sistemu, pravicah, uporabljajo preventivne in specialistične programe zdravstvene obravnave, kar ima svoje učinke zlasti na pojav in obravnavo kroničnih bolezni (povz. Health at a Glance, 2017).
Visoko izobraženi prebivalci Slovenije živijo dlje in so boljšega zdravja kot nižje izobraženi, zato nižje izobraženi prebivalci potrebujejo dodatno pozornost, da bi lahko izkoristili svoje potenciale, aktivno prispevali družbi in dočakali zdravo starost (NIJZ, 2018).
KADRI V ZDRAVSTVU
V Sloveniji smo na področju števila zaposlenih zdravstvenih delavcev in delavcev v sociali pod povprečjem držav OECD s 6,3 zaposlenega na 1000 prebivalcev (Graf 4).
GRAF 4: Employment in health and social work as a share of total employment, 2000 and 2015 (or nearest year). Vir: Health at a Glance 2017 (stran 151).
Naši kadrovski normativi so zelo nizki in z zaposlovanjem kadrov ne sledimo razvitim državam in posledično se tako soočamo z večjimi težavami z obvladovanjem zdravstvenih in socialnih problemov dolgožive družbe. Podobna situacija je s številom zdravnikov (Graf 5).
GRAF 5: Practising doctors per 1000 population, 2000 and 2015 (or nearest year). Vir: Health at a Glance 2017 (stran 153).
Pri številu medicinskih sester na 1000 prebivalcev smo na spodnji meji razvitih držav (Graf 6), vendar je podatek zavajajoč glede na realno stanje. Pomemben podatek za razumevanje Grafa 6 je, da je skladno z Direktivo 2013/55/EU za regulirane poklice izobraževanje za poklic medicinske sestre regulirano na visokošolski ravni. Direktiva vključuje minimalne pogoje za izobraževanje naslednjih zdravstvenih poklicev: zdravniki, zobozdravniki, medicinske sestre, babice in farmacevti.
V Sloveniji omenjeno Direktivo upoštevamo za vse navedene poklice, razen za medicinske sestre. Dejansko je v sistemu le 2,5 diplomirane medicinske sestre na 1000 prebivalcev, preostali 6,3 na 1000 prebivalcev so kadri s končano srednješolsko izobrazbo programa zdravstvena nega, ki po končanem strokovnem izpitu pridobijo strokovni naslov tehnik zdravstvene nege in se jih umešča v prvo od štirih ravni kompetenc v zdravstveni negi. Ravni kompetenc so: 1. tehnik zdravstvene nege, 2. diplomirana medicinska sestra splošne smeri, 3. diplomirana medicinska sestra specialistka, 4. magistrica/doktorica zdravstvene nege/zdravstvenih ved s kompetencami za napredne oblike dela v zdravstveni obravnavi. Več o ravneh kompetenc lahko preberete v Skela Savič (2017).
GRAF 6: Practising nurses per 1 000 population, 2000 and 2015 (or nearest year). Vir: Health at a Glance 2017 (stran 161).
Slovenija tako prikazuje napačne podatke o kadrih, ki jih lahko z Evropsko direktivo umeščamo v kategorijo »medicinske sestre« oz. ne doda opombe, ki bi pojasnila skupno število kadra v zdravstveni negi. Tehnik zdravstvene nege ni nosilec zdravstvene nege, nima licence za poklic, zato je preštevanje pomembno razumeti kot v primerih zobozdravnikov, ko višje dentiste (danes jih ne izobražujemo več) ne štejejo v kategorijo zobozdravnikov, ali primer Nemčije, ko zdravnikove asistente ne štejejo v kategorijo zdravniki.
Realno v Sloveniji zelo primanjkuje diplomiranih medicinskih sester in te množično zapuščajo slabo plačana in neurejena delovna mesta.
V njihove kompetence nenehno vstopajo tehniki zdravstvene nege, kar za obe skupini predstavlja velik stres in nevarnost za kakovostno zdravstveno obravnavo pacientov. Številne mednarodne raziskave so pokazale pomen stopnje izobrazbe medicinskih sester za zniževanje smrtnosti pacientov in incidentov, vendar slovenski zdravstveni management in Ministrstvo za zdravje žal tem usmeritvam ne sledita in še vedno se večinsko zaposluje srednješolsko izobražen kader v zdravstveni negi.
DOLGOŽIVOST JE DEJSTVO, NA KATEREGA SE JE TREBA PRIPRAVITI
Zbrani podatki publikacije »Health at a Glance« (2017) nas ponovno opozorijo, da je dolgoživost dejstvo, na katerega se moramo ustrezno pripraviti tako znotraj zdravstvenega in socialnega sektorja in obema nameniti več denarja in več kadrov. Zdravje državljanov oblikujejo tudi drugi dejavniki, kot so delovno in bivalno okolje, stopnja izobrazbe, brezposelnost, delovni pogoji, idr. Na to področje opozori tudi slovenska analiza Neenakosti v zdravju v času ekonomske krize (NIJZ, 2018).
Zaključimo lahko, da zdravje družbe dejansko sega v vse družbene sektorje in mora imeti v politični perspektivi razvoja države ključno razvojno mesto. Brez zdrave družbe ne bo mogoče graditi države, ki bi se umeščala med najbolj razvite države sveta.
Zato se na zdravje in zdravstveni sistem ne sme gledati kot ekonomsko kategorijo, temveč kot kategorijo, ki prinaša družbeno blaginjo, seveda ob upoštevanju učinkovite rabe vseh potrebnih resursov.
Prihodnost učinkovite zdravstvene politike je v upoštevanju socialnih in družbenih determinant zdravja, vlaganju v stroškovno učinkovite intervencije za krepitev zdravja, zmanjševanje neenakosti v zdravju in družbi ter v preprečevanju in obvladovanju kroničnih obolenj in postavitvi sistemov dolgotrajne in palitivne oskrbe. Za vse navedeno je nujen dialog o strategiji razvoja zdravstva, kadrovski in finančni politiki v zdravstvu tako na nivoju strokovnjakov, kot zdravstvenih managerjev, ki bo odgovorila na izzive, ki so pred nami.
Zdravje ljudi mora postati apolitična tema, o kateri se dogovarjamo brez elitizma, v interesu zdravja državljanov, vezivno tkivo naj bo med poklicno sodelovanje in spoštovanje.
dr. Brigita Skela Savič je znanstvena svetnica in profesorica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin
Njen prispevek je bil objavljen na spletnem portalu Metina lista
Predsednik SD Židan: Janša je z nesprejemom mandatarstva priznal svoj poraz
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićPredsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan se je odzval na pismo Janeza Janše, ki ga je naslovil na predsednika republike Boruta Pahorja, v katerem sporoča, da mandatarstva za predsednika vlade v prvem krogu ne sprejme. V odzivu je predsednik SD poudaril, da pismo govori o priznanju Janše, da je doživel poraz, ob tem, da mu kljub 25-im poslankam in poslancem ni uspelo zagotoviti zadostne podpore ostalih poslancev, da postane mandatar za sestavo vlade.
“Mislim, da Janša s stranko SDS danes žanje tisto, kar je sejal v preteklih letih svojega delovanja,” je poudaril Židan. To po njegovem kaže, da način delovanja z žalitvami in napadi na politične konkurente “enostavno ne daje rezultatov”. Ob tem predsednik SD Židan pričakuje, da Janša njegovo mnenje ne vidi kot napad, temveč priložnost za spremembo delovanja stranke SDS v spoštovanju drugih in njihovih drugačnih mnenj.
Na vprašanje, kaj se nam obeta na političnem prizorišču v prihodnje, je Židan izpostavil “velik napor Socialnih demokratov tekom koalicijskih pogajanj, tudi zavoljo kompromisov, z željo, da našim državljankam in državljanom pokažemo, da je možno imeti vlado, ki ni enobarvna, da se znamo pogovarjati tudi izven ideoloških okopov”.
Židan obžaluje, da Marjanu Šarcu v prvem krogu še ni uspelo, a hkrati pričakuje, da se bodo pogovori šestih strank s predsednikom LMŠ nadaljevali. “V kolikor bomo Socialni demokrati k pogovorom povabljeni, bomo še naprej aktivni, z željo, da pridemo do soglasja,” je povedal Židan. V nasprotnem predsednik SD obljublja konstruktivno držo v opoziciji, ki bo budno bdela nad odločitvami vlade.
Predsednik Socialnih demokratov je pokomentiral tudi vlogo stranke Levica, od katere v prihodnje pričakuje jasna stališča o pripravljenosti sprejeti odgovornost, kot so jo v stranki obljubljali ljudem pred volitvami. “Vsi bi si za naše državljanke in državljane želeli najboljše, sam osebno, da imajo vsi najmanj 2.000 evrov neto plače, upokojenci najmanj 1.200 evrov pokojnine. Težje pa je ljudem ponuditi realne možnosti,” je Židan spomnil na številne kritike Levice na račun ministrice dr. Anje Kopač Mrak, kljub pohvalam stroke za njeno delo. Tako bi bilo po njegovih besedah edino prav, da Levica ne samo kritizira, temveč prevzame težak resor ministrstva za delo, družino, socialne zavede in enake možnosti in “s tem pokaže kaj misli, da je prav”.
Manjšinsko vlado, ki jo nekateri vidijo kot možnost sodelovanja z Levico, pa Židan vidi kot slabo alternativo – kot je povedal – tudi na podlagi pogovorov s portugalski socialdemokratskimi kolegi o izkušnjah, ki jih imajo z manjšinsko vlado, “ko je veliko lažje govoriti, težje pa v takšni vladi sprejemati odločitev”. Tudi iskanje tehničnega mandatarja po Židanovem prepričanju ni prava pot do vlade, kot pravi imajo stranke svoje predsednike. “Marjanu Šarcu smo kot predsedniku stranke z drugim rezultatom na volitvah priznali možnost, da išče koalicijski kompromis,” je zaključil predsednik SD.
Celoten odziv predsednika SD si lahko ogledate v videoposnetku na Facebook strani SD.
Poslanci SD večinsko podprli zakon za zaščito državne naložbe v NLB
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićV Državnem zboru je potekala izredna seja na kateri so poslanke in poslanci z večino glasov sprejel zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Zakon določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če pride do prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem. Da je nujno zavarovanje premoženja pred škodljivimi posledicami hrvaških sodišč, je v predstavitvi stališča Poslanske skupine SD povedal Jani Prednik. “Vsem nam mora biti v interesu, da se konča obdobje negotovosti za NLB. Pa tudi, da se konča obdobje omejitvenih ukrepov za NLB,” je poudaril Prednik.
Stališče Poslanske skupine SD, ki ga je predstavil poslanec Jani Prednik, si lahko preberete v nadaljevanju:
“Razlogi, zaradi katerih danes obravnavamo ta predlog zakona, so raznoliki, za vse pa velja, da njihov izvor sega leta in desetletja v preteklost. Danes na dnevnem redu ni odločitev o prodaji oziroma neprodaji banke. Tudi morebitna privatizacija in njen model nista predmet te razprave, čeprav se tej temi danes gotovo ne bo moč izogniti.
Strategija upravljanja kapitalskih naložb države Novo Ljubljansko banko uvršča med pomembne naložbe, v kateri bo država ohranila 25-odstotni delež in hkrati ostala tudi največji posamezni lastnik. Ker bo država ostala velik in najpomembnejši lastnik, Nova Ljubljanska banka pa še naprej največji igralec na slovenskem bančnem trgu, je v vsakem primeru nujno, da se to premoženje zaščiti pred škodljivimi posledicami odločitev hrvaških sodišč. Temeljni namen in cilj zakona je zato zaščititi vrednost naložbe, ki jo ima država v Novi Ljubljanski banki, pred posledicami nezakonitih ravnanj hrvaških sodišč, ki niso v skladu ne s slovensko zakonodajo, ne s sklenjenimi mednarodnimi sporazumi.
Zgodovine, ki je Novo Ljubljansko banko privedla v situacijo, da je kot tožena stranka potencialno izpostavljena sodno izterljivi škodi v drugi državi, ne bomo ponavljali. V vsakem primeru pa lahko taka izpostavljenost – četudi izvira iz spora, ki bi moral biti v normalnih okoliščinah že davno rešen – vpliva tako na poslovanje banke kot na vrednost naložbe.
S sprejemom zakona Republika Slovenija prevzema obveznost, da bo banki povrnila škodo, ki bi nastala zaradi prisilnega izvrševanja odločitev hrvaških sodišč v primerih, ki izvirajo iz nerešene problematike nekdanjih deviznih varčevalcev. To ni pomembno – kot bodo trdili nekateri – zaradi koristi morebitnih bodočih lastnikov. Pomembno je zaradi interesov Slovenije, ki JE – in še naprej ostaja – lastnik Nove Ljubljanske banke.
Tudi in predvsem zato, ker namerava Slovenija ostati pomemben lastnik Nove Ljubljanske banke, nam mora biti vsem v interesu, da se zanjo konča obdobje negotovosti. V interesu nam mora biti tudi, da se končajo omejitve poslovanja, ki so bile uvedene kot pogoj za dodelitev državne pomoči in danes banki dovoljujejo le ozek spekter poslovne dejavnosti. Lastnina je bila, je in ostaja odgovornost lastnika. Če se lastnik tej svoji odgovornosti izogiba, ima to (škodljive) posledice, kot smo lahko videli že tolikokrat doslej.
Socialni demokrati smo, odkar se je izpostavila potreba po zakonskih rešitvah za to področje, vztrajali predvsem, da se vse garancije države dajo ob jasnih zagotovilih proaktivnosti. To pomeni, da tako od upravljalca kot od banke pričakujemo, da z vsemi močmi zastopajo svoj interes v sproženih pravnih postopkih. Želeli bi si, da bi zakon poleg zagotovil stabilnosti pomenil tudi jasen signal vodstvu podjetja in upravljalcem, da izpostavljenost premoženja NLB na Hrvaškem zmanjšajo na mimimum.
Vztrajali smo, da v primeru uveljavljanja povračil škode nad tem procesom bdi pooblaščenec države, ki ima dostop do informacij in poslovnih odločitev uprave banke. Glede na amandmaje, ki jih je sprejel odbor, bo to vlogo opravljal visoki predstavnik za nasledstvo; to se nam zdi smiselna rešitev glede na to, da vsi pričakujemo, da se bo izvorni spor na koncu te poti vendarle pobotal v okviru pogajanj o nasledstvu SFRJ.
Socialni demokrati bomo predlog zakona večinsko podprli in pričakujemo, da se s tem vprašanje deviznih varčevalcev Ljubljanske banke končno loči od vprašanj upravljanja z državno naložbo v NLB; da bo ta lahko v prihodnosti našim ljudem v korist, ne v breme.”
Židan: V SD ostaja pripravljenost za nadaljevanje koalicijskih pogajanj šestih strank
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićPredsedstvo Socialnih demokratov se je seznanilo o poteku pogajanj šestih strank in pripravi koalicijske pogodbe. Kot je dejal predsednik SD mag. Dejan Židan v izjavi za medije ob robu seje predsedstva, so v pogajanjih pod okriljem LMŠ prišli skoraj do uskladitve koalicijske pogodbe. “V SD ugotavljamo, da je pogodba v marsikateri točki realizirala naša pričakovanja,” je povedal Židan.
Predsednik SD Židan je v odzivu na umik NSi iz pogajanj o koalicijski pogodbi pod okriljem LMŠ dejal, da verjame, da bodo po končanem prvem krogu glasovanja o mandatarju pogovori stekli naprej. “Verjamemo, da ima vsak, ki se pogaja in pride do takšnega osnutka koalicijske pogodbe, dolžnost pred državljani, da vztraja do konca,” je poudaril Židan.
Kot je pojasnil, smo v SD sicer prednost dajali ustvarjanju levosredinske vlade, v kateri bi lažje realizirali svoj program, a smo z veliko požrtvovalnostjo in odprtostjo sodelovali tudi pri oblikovanju sredinske vlade, ki bi jo poleg SD in LMŠ sestavljale še SMC, NSi, SAB in DeSUS. Po mnenju Židana je namreč čas, da vsi skupaj dokažemo državljanom, da politiki znajo sodelovati in iskati skupne točke. “Točk, ki nas razdvajajo je v Sloveniji preveč,” je ocenil Židan.
Šarec je po Židanovih ocenah pogovore vodil kompetentno in tudi tako, da je bilo čutiti spoštovanje vseh koalicijskih partnerjev. Židan verjame, da nihče od potencialnih partnerjev ni šel v omenjena pogajanja s figo v žepu. Razume pa, da v NSi dajejo prednost poskusu oblikovanja vlade pod vodstvom SDS. Še vedno pa kot najverjetnejšo možnost vidi, da pride do sredinske vlade omenjenih šestih strank.
Židan je ob tem tudi navedel več stvari, ki smo jih Socialni demokrati v pogajanjih vključili v osnutek koalicijske pogodbe. To so med drugim skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu in krepitev javnega zdravstvenega sistema, skrajševanje sodnih zaostankov, reševanje problema prekarnih zaposlitev, povečanje sredstev za kulturo in uvedba kulturnega evra. V osnutku so se prav tako zavezali za večja vlaganja v znanost in razvoj ter za razbremenjevanje plač.
Medtem pa v osnutku po Židanovih besedah ni preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar bi si v SD želeli, drugačne želje so imeli tudi pri razbremenitvi plač. “Glede financiranja zasebnih šol pa so bili zelo blizu dogovora,” je pojasnil predsednik SD.
“Na vseh področjih smo iskali kompromise. Nekje so drugačni, kot bi bili, če bi bili v levosredinski vladi, vendar za vsakim kompromisom Socialni demokrati stojimo,” je dejal Židan in poudaril, da osnutek predstavlja pravi temelj, da pride do sredinske vlade. Kot je poudaril, usklajeni osnutek pogodbe združuje, in ne razdvaja.
“Verjamemo, da ima vsak, ki se pogaja in pride do takšnega osnutka koalicijske pogodbe, dolžnost pred državljani, da vztraja do konca,” je dejal Židan in dodal, da je v nasprotnem primeru lahko razumeti, da tudi prvi korak ni bil narejen z zavedanjem, da “je treba trdo delati in tudi nekaj narediti”.
Kot je pojasnil Židan, sta s predsednikom LMŠ Marjanom Šarcem ocenila, da je zdaj na potezi predsednik SDS. Tako bodo po Židanovih besedah počakali, kaj se bo zgodilo v tem prvem krogu iskanja mandatarja. Verjame pa, da bodo po koncu prvega kroga pogovori omenjene šesterice potekali naprej. “Na strani SD pripravljenost za nadaljevanje pogajanj ostaja,” je zatrdil Židan.
Predsednik SD je v odgovoru na vprašanje, kako komentira pojasnilo predsednika NSi, “da se umikajo iz pogajanj zaradi konflikta med starimi koalicijskimi partnerji”, poudaril, da spora ne pozna, in zatrdil, da s predsednikom SMC dobro sodelujeta. Pri tem je sicer po Židanovih besedah nemogoče pričakovati, da bi imelo šest strank na vseh področjih enaka stališča.
Na vprašanje, koliko v SD zaupamo sedanjim pogajalskim partnerjem, da ne bo kdo prestopil v drugi blok, je Židan odgovoril, da “imamo izrečene besede javno in v zaprtem krogu”. “Ne verjamem, da lahko srednjeročno ali dolgoročno v politiki obstane kdorkoli, ki krši lastne obljube,” je dejal predsednik SD.
Socialni demokrati smo po Židanovih besedah sicer pripravljeni tudi na konstruktivno vlogo v opoziciji. Glede možnosti predčasnih volitev pa je dejal, da če do njih pride, te ne bodo zato, ker bi bila SD nekooperativna ali ker bi si jih SD želela. Poudaril je, da v sedanjih razmerah hitro potrebujemo čvrsto vlado.
Židan tudi ne podpira ideje o manjšinski vladi, ki bi jo projektno podpirala katera od opozicijskih strank. “Vsak, ki želi konstruktivno sodelovati kjerkoli, mora imeti pogum, da prevzame svoje breme,” je poudaril predsednik SD.
Videoposnetek celotne izjave predsednika SD si lahko ogledate na Facebook strani SD
Matjaž Han v pogovoru za STA: “Sem politično opredeljen, nisem pa politično obremenjen.”
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićPo konstituiranju novega sklica Državnega zbora in poslanskih skupin se je z vodjo Poslanske skupine SD Matjažem Hanom za Slovensko tiskovno agencijo (STA) pogovarjala novinarka Sonja Poznič Cvetko. V pogovoru sta se dotaknila aktualno-političnih tem ter delovanja strank v prihodnjem mandatu.
Začetek tega sklica DZ je po mnenju vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana zaznamovan s poskusom oblikovanja koalicije, ki sega čez ideološko mejo. Meni, da bo to terjalo veliko kompromisov, iskrenosti, transparentnosti. “Sem politično opredeljen, nisem pa politično obremenjen,” je dejal in ocenil, da je poslanska funkcija ena najbolj osovraženih.
Kot meni Han, bo ob tokratni veliki razdrobljenosti parlamenta težko sprejemati rešitve, ki bi zahtevale dvotretjinsko večino, zato se je treba osredotočiti na probleme, ki te ne terjajo. Med ključnimi izzivi tega mandata Han vidi reševanje problema zdravstva, varnostno politiko, davčno politiko in dolgoživo družbo. “To bodo glavni poudarki, seveda pa brez gospodarstva ne bo šlo,” je poudaril vodja Poslanske skupine SD v pogovoru za STA.
Na vprašanje, katero od teh področjih bo poslance po njegovem mnenju najbolj razdvajalo, je odgovoril, da če bodo razmišljali, da so poslanci “zaradi ljudi, ne pa zaradi strank, potem ne bi smelo nobeno razdvajati pri iskanju dobrih rešitev”.
To, da je DZ še pred oblikovanjem vladne koalicije ustanovil nekaj delovnih teles in začel z delom, Han ocenjuje kot pozitivno. “Seveda bi bilo pa dobro, da se čim prej ugotovi, kdo je v koaliciji in kdo opoziciji,” je ocenil. Po njegovem mnenju je treba imeti pred sabo to, da je treba v državi reševati probleme in da te lahko rešuje le operativna vlada.
Po Hanovih besedah največ usklajevanj in kompromisov potrebujejo z NSi, saj so z njimi na nasprotnih političnih polih. Na vprašanje, ali bi lahko stranka čutila kakšne posledice, če bi sodelovala z NSi, je odgovoril, da sam zagovarja pogovor z vsemi in sodelovanje. “Sem politično opredeljen, nisem pa politično obremenjen. Mislim, da imamo tako leve kot desne zelo dobre politike in tako leve kot desne zelo slabe politike. Vsi imajo cilj, da ljudem želijo nekaj dobrega, seveda pa so poti do tega cilja absolutno različne,” je dejal Han.
Je pa po njegovih besedah nemogoče sodelovati na ideološki podlagi. “Verjamem, da z Novo Slovenijo na vrednotah NOB ne bomo nikdar prišli skupaj. Vendarle bom jaz še vedno zagovarjal partizanski boj kot nekaj najbolj svetega. Ampak ta partizanski boj ni odločilen za to, kako bomo živeli jutri,” je poudaril. Kot je pojasnil, se morajo z NSi pogovoriti o tem, kaj je dobro za državo, ali da vse razprodamo ali da ohranimo nekaj v državni lasti. “Zasebno ni vse dobro in zasebno ni vse slabo,” je dejal in dodal, da enako velja za državno, zato je treba najti kompromis.
Glede sodelovanja s SDS pa je pojasnil, da je težko sodelovati z nekom, s katerim že dlje časa nimaš dobrih odnosov. “Treba je vrniti spoštovanje med vse stranke in potem bi se tudi programsko lahko uskladili,” je prepričan.
Han je bil kritičen do Levice, od katere je, kot je pojasnil, v preteklem mandatu prevečkrat slišal nenormalne očitke na račun SD. “Če želiš iti v vlado, se tudi sam potrudiš, da greš,” pa je bil kritičen do povolilnega ravnanja Levice.
Vodja poslanske skupine SD ocenjuje, da je oblikovanje koalicije zelo naporno, obenem pa dodaja, da so veliko ovir že preskočili. “Vsaka stranka lahko malo izsiljuje, ali s programom ali s kadri,” je dejal in poudaril, da se bo vendarle treba kmalu odločiti. Hkrati ne izključuje možnosti predčasnih volitev. “Toliko, kot so zdaj predčasne volitve možne, še nikdar niso bile,” meni Han.
Obenem je zatrdil, da bo SD pomagala pri oblikovanju vlade “tudi zaradi tega, ker je treba reševati probleme ljudi”.
Vodji poslanske skupine SD se zdi sicer ključno, da so člani poslanske skupine, ki bodo odločali o mandatarju in vladi, dobro informirani. Kot je pojasnil, se poslanci SD med sabo že dolgo poznajo, saj so vsi že dolgo vpeti v stranko in tako poznajo razmišljanja drug drugega. Han tudi ne vidi možnosti, da bi kateri od poslancev stopil v drug tabor.
Na vprašanje, kolikšna je možnost, da se jim pridruži še kdo, pa je odgovoril, da so odprti za vse, ki zagovarjajo vrednote SD, da pa ta trenutek zelo težko komurkoli ponudijo kakršnokoli funkcijo. Z Milanom Brglezom, ki so ga izključili iz SMC, so o tem že govorili. “Brglez ima zmeraj vrata odprta v poslansko skupino, če se za to odloči,” je pojasnil vodja poslancev SD.
Kot je ocenil Han, so bile v prejšnjem mandatu parlamentarne preiskovalne komisije kakovostne, bo treba pa po njegovem mnenju počakati, če bo komu krivda dokazana tudi pravno, ne samo politično. O novih preiskovalnih komisijah za zdaj ne razmišlja.
Glede sprejema etičnega kodeksa za poslance je dejal, da osebno nima nobenega problema s kakršnim koli kodeksom, a da na ravnanje nekaterih ne bi vplivalo niti 15 podpisanih kodeksov.
“Poslanska funkcija je žal ena najbolj osovraženih funkcij v državi,” je dejal in pojasnil, da ni tako samo v Sloveniji. “Vendar še vedno mislim, da je boljša neka demokratična politična razprava v državnem zboru kot kaka diktatura,” je dodal Han.
Odgovor predsednika SD Židana na vabilo predsednika SDS Janše strankam na pogovore o koalicijski pogodbi
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićŽidan: Predsedstvo SD podpira nadaljna pogajanja za sestavo vlade šestih strank
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićPredsedstvo Socialnih demokratov se je na 26. redni seji med drugimi aktualnimi zadevami seznanilo s pogajanji, ki potekajo v okviru šestih strank pod okriljem stranke LMŠ. Kot je po sestanku povedal predsednik mag. Dejan Židan, predsedstvo stranke pogajanja podpira, hkrati pa ocenjuje, da obstaja realna možnost, da sestavijo sredinsko vlado, ki bo znala poseči v najbolj pomembne stvari.
Židan je povedal, da pogajanja šestih strank tudi v tem trenutku tečejo, in sicer na ravni strokovnih skupin, ki usklajujejo osnutek koalicijske pogodbe. Tega bodo predsedniki LMŠ, SD, SMC, DeSUS, SAB in NSi obravnavali v soboto. Židan si želi, da bi takrat prišli tako daleč, da bodo osnutek koalicijske pogodbe že lahko predstavili članstvu in organom stranke.
Pogajanja po oceni Židana sicer napredujejo kakovostno in se lahko zaključijo v nekem doglednem času. V njih se izogibajo ideološkim vprašanjem in vprašanjem, ki jih razdvajajo. “Do zdaj smo našli veliko področij, kjer imamo ne samo skupni interes za izboljšanje stanja v Sloveniji, temveč tudi skupne ukrepe, kako to izpeljati,” je dejal predsednik SD.
V pogajanjih Socialni demokrati po besedah predsednika Židana nimamo “nekih zahtev” glede kadrovskih vprašanj, tako tudi ne bomo vztrajali, da dobimo predsednika DZ. “Smo zelo fleksibilni,” je pojasnil Židan.
“Slovenija ima znova možnost, da dobi vlado, ki jo sestavljajo stranke, ki predstavljajo sredino, hkrati pa tudi stranki, ki predstavljata levo in desno politično polje. To bi bil znak, da Slovenci preko svojih politikov znamo sodelovati za potrebe boljše Slovenije,” je dejal Židan. Predsednik SD še meni, da bi morali vlado sestaviti čim prej, da lahko začnejo reševati najbolj pereča vprašanja.
Predsednik SD Dejan Židan je odgovoril tudi na vprašanje, ali se bomo Socialni demokrati odzvali vabilu predsednika SDS parlamentarnim strankam na pogovore o možnosti sestave koalicije pod vodstvom Janeza Janše. Kot je dejal Židan, bo naš odgovor Janši takšen, kot so bile tudi naše predvolilne obljube. “Slovenija nujno potrebuje čim več sodelovanja, hkrati pa politiko, ki ne temelji na laži in na izključevanju. Politika, ki nekaj let deluje tako, nekaj tednov pa drugače zgolj zato, da bi dobila zadostno število glasov, je neverodostojna politika,” je poudaril Židan.
Na vprašanje, kako potem komentira zadnji poziv predsednika republike Boruta Pahorja, naj se stranke med seboj pogovarjajo in ne izključujejo, pa je odgovoril, da bi si kdaj želel, da bi predsednik republike bolj jasno povedal, “kaj je politično sprejemljivo in kaj ne, ter katera politika v Sloveniji ne bi smela imeti domovinske pravice”.
Poslanci SD soglasno podprli novelo Zakona o zdravniški službi, ki ponuja rešitve za otroško kardiologijo
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićPoslanci na izredni seji DZ obravnavajo predlog dopolnitve Zakona o zdravniški službi, s katerim bi lahko na področju otroške kardiologije olajšali zaposlitve strokovnjakov iz držav zunaj EU. Stališče do novele zakona, ki ga lahko preberete v nadaljevanju, je v imenu Poslanske skupine SD predstavil poslanec Soniboj Knežak.
Pred nami je novela Zakona o zdravniški službi, ki jo obravnavamo po nujnem postopku. Žal je situacija v zdravstvu takšna, da potrebuje tovrstno ukrepanje, čeprav se vsi zavedamo, da tudi ta rešitev za nakopičene probleme v zdravstvu ni optimalna in da gre zgolj za eno od rešilnih bilk, ki se je skorajda že popolnoma obupani oprijemamo. Zelo lahko bi bilo vsepovprek obtoževati, kazati s prstom, blatiti te in one. A resnica je, da je vsak delček v tem sistemu kanil svojo kapljico na ta ogenj, ki že dlje časa tli in zdaj smo na tem, da gasimo požar.
Socialni demokrati smo ob obravnavi priporočila v zvezi z izrednimi razmerami na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami, poudarili, da je odgovornost vsakogar, še zlasti politike, da o tej kompleksni in občutljivi tematiki razpravlja preudarno in na način, ki v javnosti ne bo vnašal dodatne negotovosti, strahu ali celo nemira.
Ponovno ponavljamo, da mora biti vsa naša pozornost, namesto v netenje dodatnega nezadovoljstva in slabljenje odnosov, usmerjena na v Sloveniji izobražene mlade zdravnike, ki jih moramo primerno usposobiti in specializirati, da bodo postopoma zapolnili nastalo kadrovsko vrzel ter prevzeli tudi večji del izvajanja programa. Tukaj pa bomo potrebovali tudi pomoč od zunaj. In to, med drugim, predvideva ta novela. Samih rešitev, ki jih prinaša novela ne bomo ponavljali, ker so jih pred nami v svojih stališčih povzeli že drugi, a prepričani smo, da gredo v pravo smer.
Če pa smo morda lahko malo tudi cinični bi rekli, da v tej noveli pogrešamo člen, ki bi prepovedoval aroganco, pohlep in igranje bogov. A žal še noben zakon ni znal in mogel uzakoniti empatije in srčnosti pa tudi zapovedati dobrih odnosov na delovnem mestu ne, zato si ne delamo utvar in vemo, da jih tudi ta ne bo. Je pa zelo žalostno poslušati razprave, predvsem tistih, ki so zadeve pomagali zaplesti do te stopnje kjer smo danes, ko namesto bolnikov, v ospredje postavljajo denar, prestiž in lastne ege.
Socialni demokrati ne vidimo razloga, da bi noveli zakona nasprotovali, čeprav si seveda tudi mi želimo, da ta novela sploh ne bi bila potrebna. A tisti, ki jih ta zakon tangira za tako situacijo niso odgovorni. Ne zdravniki, ki bodo prišli pomagat, še manj starši. Prave in edine žrtve te situacije so otroci. Nič krivi, nič dolžni, pa kljub temu plačujejo najvišjo ceno.
Zato v Poslanski skupini Socialnih demokratov soglasno podpiramo vsebino predloga novele, kot je bila dopolnjena in oblikovana na delovnem telesu.
Komentar dr. Jerneja Štromajerja ob svetovnem dnevu zadružništva: S sodelovanjem do vzdržnih skupnosti!
/in Mnenja, Novice /by Denis SarkićDanes, tako kot vsako leto prvo soboto v juliju vse od 1992 dalje, na podlagi odločitve Organizacije združenih narodov, poteka mednarodni dan zadružništva. Ob tej priložnosti bi sicer lahko na dolgo in široko razglabljali o ekonomskem in družbenem vplivu zadružništva na slovenskem skozi leta in skozi različna družbeno-ekonomska obdobja. Namesto tega pa je veliko bolj smiselno pogledati v prihodnost, kar za začetek sicer terja vpogled v ne tako daljno preteklost, tja do zadnje velike krize kapitalističnega sistema.
Ko so leta 2011 protestniki v času globalne finančne in ekonomske krize zasedli Zuccotti Park na južnem delu Manhattana in oblikovali gibanje Occupy Wall Street je poglavitni razlog zasedbe parka tičal v nasprotovanju vedno večji ekonomski in družbeni neenakosti. Ob skupnem razumevanju čemu in zakaj se je protestiralo je sledilo vprašanje ne samo česa protestniki nočejo, ampak kaj hočejo. In točka večinskega strinjanja, skupni imenovalec je bila zahteva po razvoju ekonomske demokracije in delavskih zadrug.
Kot bi »usoda hotela« je že leta 2012 potekalo Mednarodno leto zadružništva, ki je močno prispevalo k prepoznavnosti in večjemu razumevanju zadružnega modela v svetu, na to pa ni bila imuna niti Slovenija. Od takrat do danes v Sloveniji resda beležimo porast števila registriranih zadrug, hkrati s tem pa je število zaposlenih v teh istih zadrugah vedno manjše, pri čemer je daleč največji delež zaposlenih v zadrugah pri nas še zmeraj znotraj kmetijskega sektorja.
Ob tem nas ne sme pomiriti dejstvo, da so drugod po svetu kmetijske zadruge prav tako močno razširjenje, saj hkrati določenih oblik zadrug v Sloveniji praktično nimamo (potrošniške, delavske, kreditne zadruge…). In to kljub dejstvu, da so se prav v času globalne finančne in gospodarske krize zadruge izkazale kot bolj trajnostno naravnana in na krize kapitalističnega sistema bolje odporna demokratična podjetja, od konvencionalnih kapitalističnih podjetji katerih glavni cilj je maksimizacija dobička.
Trajnostna naravnanost in odpornost na šoke pa nista edini prednosti zadrug, njihova največja prednost pred klasičnimi podjetji tiči namreč prav v njihovi organizacijski obliki in načelih, predstavljajo namreč demokratično alternativo gospodarjenja. Zadruge ponujajo priložnost ekonomske in družbene alternative, so orodje samopomoči in model demokratičnega ekonomskega povezovanja, tako na strani proizvodnje, kot potrošnje.
Poleg tega so lahko tudi mehanizem za povezovanje, da se zapolnijo vrzeli na trgu, ki jih druga podjetja ne uspejo zapolniti: od povezovanja malih kmetov za skupno za nabavo, prodajo in proizvodnjo (v razmislek: zakaj v Sloveniji v času vse bolj uveljavljanega car sharinga vsak kmet še vedno rabi svoj traktor namesto, da bi si več kmetov skupaj delilo zadružni traktor?), do delavskih zadrug v obliki storitvenih zadrug (npr. avtotaksi zadrug), pa vse do večjih industrijskih podjetij v lasti zaposlenih.
Če smo pred mesecem dni imeli možnost demokratične izbire svojih političnih predstavnikov, smo več ali manj vsak dan prikrajšani za demokracijo na delovnem mestu. Tam kjer preživimo vsaj osem ur vsak dan! In tukaj nam zadruge, kot demokratična podjetja v lasti svojih članov, ki delujejo po demokratičnem načelu en član – en glas, nudijo priložnost za demokratizacijo ekonomije.
Razvoj ekonomske demokracije je bil eden izmed ciljev (tudi te) odhajajoče vlade, žal ta ni uspela kot bi si želeli. Ni se uspela uresničiti več idej o različnih delavskih odkupih (npr. Adria Airways tehnika) ali kakšnega drugega zadružnega preoblikovanja katerega izmed podjetij. Zakon o delavskih odkupih, ki smo ga predlagali Socialni demokrati, je v tej vladni apatiji obtičal v predalih gospodarskega ministra iz vrst modernega centra.
O tem, da že od časa Pahorjeve vlade nismo uspeli prenoviti Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku (novela tega zakona je v času Pahorjeve vlade padla po vetu Državnega sveta) raje niti ne bom govoril, čeprav imamo na področju finančne participacije delavcev in razvoju delničarstva zaposlenih še ogromno neizkoriščenega potenciala za dvig produktivnosti in povečanje motivacije zaposlenih.
Če je odhajajoča vlada na tem področju pustila veliko dela, morda celo priložnost »popravnega izpita« za prihajajočo vlado, bodo priložnost za razvoj zadružništva tudi prihajajoče lokalne volitve. Če resnično želimo razmišljati globalno in delovati lokalno ima razvoj različnih zadrug ogromno potenciala za grassroots razvoj zadružništva v Sloveniji.
Za to potrebujemo, ne samo vzpostavitev vsebinskih in finančnih podpornih mehanizmov za razvoj zadružništva, ampak predvsem aktivacijo vsega razpoložljivega človeškega kapitala za spremembo smeri razvoja razvojnega modela (lokalnih skupnosti), tako z družbenega kot tudi ekonomskega vidika.
dr. Jernej Štromajer je strokovni sodelavec v Poslanski skupini SD
Han: Stranke v pogovorih o novi koaliciji uspešno premagujemo ovire
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićVodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je predsedniku republike Borutu Pahorju na drugem posvetu o preverjanju podpore za mandatarstvo povedal, da kot kandidata za mandatarja Socialni demokrati podpiramo predsednika LMŠ Marjana Šarca. Programska usklajevanja namreč v zadnjih dneh intenzivno potekajo in po Hanovih besedah vse stranke “uspešno korak za korakom premagujemo ovire”.
Han verjame, da bi lahko v naslednjem tednu prišli do podpisa ali parafiranja koalicijske pogodbe, če so vsi iskreno pristopili k pogajanjem. Za Socialne demokrate je zagotovil, da se pogajamo zelo iskreno, zavedamo pa se težav. Verjame, da iskreno misli in se iskreno pogajata tudi predsednik NSi Matej Tonin in njegova ekipa.
Pri tem je Han izpostavil, da se zavedajo, da SD in NSi na nekatere zadeve gledamo diametralno nasprotno, včasih tudi po ideološki plati. “Zavedamo pa se, da je treba reševati probleme, ki so v javnem zdravstvu, na področju varnosti, gospodarstva,” je poudaril Han.
“Tiste stvari, o kateri se nikdar ne bomo strinjali, niso odločilne za življenje naših ljudi ta hip,” je dejal vodja poslancev SD in dodal, da se znajo stvarem, o katerih se nikoli ne bodo strinjali, izogniti.
Han je bil v izjavi za medije po posvetu pri predsedniku republike kritičen do Levice. Poudaril je, da lahko le z vstopom v koalicijo izvedeš del svojega programa in da so, kot ve, vse stranke za to imele možnost. “Z Levico se sicer ne bom ukvarjal, ampak če bi povedal v njihovem jeziku: Če bi se partizani na tak način odločali, kako reševati državo, potem mi ne bi bili osvobojeni. Treba je prevzeti odgovornost in ne razmišljati, da bo dobro tebi, ampak razmišljati, kako boš lahko pomagal ljudem s svojim programom,” je dejal Han.
Han je komentiral tudi izjavo vodje Poslanske skupine LMŠ Braneta Golubovića, da Šarca ne zanima načelna podpora, ampak želi, da ga podpre koalicija strank, ki bodo pozneje tudi v vladi. “Podpišem se pod to izjavo, sam bi ravnal enako,” je dejal Han.
Komentar dr. Brigita Skela Savič: Zdravje mora imeti v politični perspektivi razvoja države ključno razvojno mesto
/in Mnenja, Novice /by Denis SarkićŽivljenjska doba človeka se v zadnjih desetletjih podaljšuje. Večina ljudi živi bolj zdravo in dlje, vedno bolj postajajo pomembne socialne in družbene determinante zdravja ter vlaganje v stroškovno učinkovite intervencije za krepitev zdravja, zmanjševanje neenakosti v zdravju in družbi. Analiza OECD »Health at a Glance« (2017) pokaže, da je dvig pričakovane življenjske dobe povezan z bolj zdravim življenjskim slogom, večjimi prihodki in boljšo izobrazbo posameznika.
Ni pomembno samo, koliko denarja za zdravstvo se porabi na prebivalca, temveč tudi, kako učinkovito so ti viri porabljeni.
DOLGOŽIVA DRUŽBA JE DEJSTVO
Ženske živijo v povprečju 5 let dlje kot moški, ljudje z visokošolsko izobrazbo živijo okrog 6 let dlje kot tisti z nižjo stopnjo izobrazbe. Povprečna pričakovana življenjska doba pri rojstvu je bila leta 2015 v državah OECD 80,6 let, leta 1970 pa 70 let.
Kratka analiza stanja v Sloveniji pokaže, da je današnja pričakovana življenjska doba 80,9 let. Zmanjšuje se smrtnost za srčno žilnimi boleznimi in rakom, povečuje se breme duševnih in kroničnih bolezni.
Kajenje in debelost ostajata aktualna javno zdravstvena problema, onesnaženost zraka je še vedno prepogosto spregledan javnozdravstveni problem, uživanje alkohola je naraslo v trinajstih državah OECD. Slednje predstavlja velik problem tudi v Sloveniji. Slovenci močno presegamo porabo alkohola na prebivalca in smo med 35 državami OECD na 5. mestu s porabo 11,5 litra, povprečje OECD je 9 litrov. V Sloveniji dosegamo dobre rezultate na področju racionalne rabe antibiotikov, zmanjševanja ležalne dobe, števila bolniških postelj na prebivalca, imamo pa priložnosti za izboljšave pri preživetju pacientov 30 dni po miokardnem infarktu, petletnem preživetju pri raku dojke, povečanju deleža cepljenja proti gripi, idr.
PORABLJEN DENAR ZA ZDRAVSTVO NARAŠČA
V povprečju stroški za zdravstvo v državah OECD naraščajo. Ni pomembna samo poraba denarja na posameznika, temveč tudi, kako se viri povezani z daljšanjem življenjske dobe uporabljajo. OECD poudarja, da je potrebno nadaljevati z izboljšavami v dostopu do zdravstvene obravnave, zlasti na področju obravnave kroničnih bolezni na primarni ravni.
V Sloveniji za zdravstvo namenimo 2835 USD, povprečje OECD je 4003 USD, manj od nas v Evropi dajo države, ki so nastale z razpadom socialističnih držav ter Portugalska in Grčija, več pa vse druge evropske države, največ Švica (7919 USD), sledijo Luksemburg (7463 USD), Norveška (6647 USD), Nemčija (5551 USD), Irska (5528 USD), idr. (Graf 1).
GRAF 1: Health expenditure per capita, 2016 (or nearest year). Vir: Health at a Glance 2017 (stran 135).
Vendar vložek sredstev v zdravstvu ni v vedno v korelaciji s pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu (Graf 2), pomembni mehanizmi so še učinkovitost zdravstvene obravnave, življenjski stil in v nadaljevanju razložene socialne determinante zdravja.
GRAF 2: Life expectancy at birth, 1970 and 2015 (or nearest year). Vir: Health at a Glance 2017 (stran 51).
Zagotavljanje ustreznih finančnih in materialnih virov je ključnega pomena za delovanje zdravstvenega sistema. Viri se morajo uporabljati premišljeno, da ne pride do nepotrebnega trošenja.
Delež BDP za zdravstvo v skupini OECD 35 je v razponu med 4,3% v Turčiji in 17,2% v ZDA, povprečje OECD 35 je 9%, Slovenija zdravstvu nameni 8,6% BDP (Graf 3).
GRAF 3: Health expenditure as a share of GDP, 2016 (or nearest year). Vir: Health at a Glance 2017 (stran 137).
Na ravni posameznika slovenska analiza Neenakosti v zdravju v času ekonomske krize (NIJZ, 2018) opozori na strukturo neposrednih izdatkov za zdravstvo iz žepa posameznika, ki se glede na dohodek zelo razlikuje, saj manj premožni trošijo predvsem za zdravila, bolj premožni pa bistveno več za ambulantne in zobozdravstvene storitve. Opazne so velike razlike v obsegu in strukturi neposrednih izdatkov za zdravstvo iz žepa v zadnjih desetih, kar bi lahko vplivalo tudi na povečevanje neenakosti v zdravju v Sloveniji.
V OECD 35, razen v ZDA, so viri financiranja zdravstva različne državne sheme in obvezno zdravstveno zavarovanje. Za stroške bolnišnične obravnave se v povprečju porabi 40% sredstev za zdravstvo. Število zdravnikov in medicinskih sester narašča od leta 2000 naprej. Povečuje se raba generičnih zdravil.
Staranje populacije zelo povečuje potrebe po dolgotrajni oskrbi. 13% starejših od 50 let tedensko neguje odvisne sorodnike ali prijatelje, 60% teh neformalnih oskrbovalcev so ženske.
Zato je ena od ključnih prioritet razvoja zdravstva in sociale zagotavljanje sistemskih pristopov na področju dolgotrajne oskrbe, saj bodo potrebe po dolgotrajni oskrbi z leti močno naraščale. Več o dolgotrajni oskrbi in potrebah neformalnih oskrbovalcev v zapisu »Zdravje in potrebe neformalnih oskrbovalcev v družini – izzivi dolgotrajne oskrbe v Sloveniji« (Skela Savič, 2018).
SOCIALNO-EKONOMSKI DEJAVNIKI IN ZDRAVJE
Socialno ekonomski dejavniki in življenjske razmere posameznika se vedno bolj izkazujejo kot pomembni mehanizmi, ki vplivajo na zdravje posameznika in na njegove življenjske navade.
Nizki osebni prihodki imajo učinke na slabo zdravje, vendar ta povezava ni linearna, medtem ko ima dolgotrajno pomanjkanje prihodkov dokazano negativne učinke na zdravje. Brezposelnost poslabša duševno in fizično zdravje posameznika, prav tako so pomembni pogoji za delo. Delo preko delovnega časa se izkazuje kot škodljivo za zdravje, povečuje stopnjo stresa in tveganja za srčno žilne bolezni. Nevarnost za poslabšanje zdravja predstavljajo še delo s škodljivimi substancami, nevarnost za izgubo dela in nezadovoljstvo na delovnem mestu (povz. Health at a Glance, 2017).
Slovenska analiza »Neenakosti v zdravju v času ekonomske krize« (NIJZ, 2018) ugotavlja slabše izide pri osebah z nizkim socialno-ekonomskim položajem, prikazanim s stopnjo dosežene izobrazbe. Analiza povzame, da sta zdravje in uporaba zdravstvenih storitev pri brezposelnih pričakovano slabša kakor pri zaposlenih, zato so brezposelni nedvomno ranljiva skupina, ki potrebuje usmerjene ukrepe.
IZOBRAZBA ZAGOTAVLJA BOLJ ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG
Bolje izobraženi posamezniki in njihovi otroci živijo bolj zdravo, so manj odvisni od sprotnih prihodkov in redkeje izgubijo delo. Zato razvijejo bolj zdrav življenjski slog, so bolje informirani o zdravih in nezdravih vedenjih in praksah in več prakticirajo dobre prakse za ohranitev zdravja. So bolj poučeni o zdravstvenem sistemu, pravicah, uporabljajo preventivne in specialistične programe zdravstvene obravnave, kar ima svoje učinke zlasti na pojav in obravnavo kroničnih bolezni (povz. Health at a Glance, 2017).
Visoko izobraženi prebivalci Slovenije živijo dlje in so boljšega zdravja kot nižje izobraženi, zato nižje izobraženi prebivalci potrebujejo dodatno pozornost, da bi lahko izkoristili svoje potenciale, aktivno prispevali družbi in dočakali zdravo starost (NIJZ, 2018).
KADRI V ZDRAVSTVU
V Sloveniji smo na področju števila zaposlenih zdravstvenih delavcev in delavcev v sociali pod povprečjem držav OECD s 6,3 zaposlenega na 1000 prebivalcev (Graf 4).
GRAF 4: Employment in health and social work as a share of total employment, 2000 and 2015 (or nearest year). Vir: Health at a Glance 2017 (stran 151).
Naši kadrovski normativi so zelo nizki in z zaposlovanjem kadrov ne sledimo razvitim državam in posledično se tako soočamo z večjimi težavami z obvladovanjem zdravstvenih in socialnih problemov dolgožive družbe. Podobna situacija je s številom zdravnikov (Graf 5).
GRAF 5: Practising doctors per 1000 population, 2000 and 2015 (or nearest year). Vir: Health at a Glance 2017 (stran 153).
Pri številu medicinskih sester na 1000 prebivalcev smo na spodnji meji razvitih držav (Graf 6), vendar je podatek zavajajoč glede na realno stanje. Pomemben podatek za razumevanje Grafa 6 je, da je skladno z Direktivo 2013/55/EU za regulirane poklice izobraževanje za poklic medicinske sestre regulirano na visokošolski ravni. Direktiva vključuje minimalne pogoje za izobraževanje naslednjih zdravstvenih poklicev: zdravniki, zobozdravniki, medicinske sestre, babice in farmacevti.
V Sloveniji omenjeno Direktivo upoštevamo za vse navedene poklice, razen za medicinske sestre. Dejansko je v sistemu le 2,5 diplomirane medicinske sestre na 1000 prebivalcev, preostali 6,3 na 1000 prebivalcev so kadri s končano srednješolsko izobrazbo programa zdravstvena nega, ki po končanem strokovnem izpitu pridobijo strokovni naslov tehnik zdravstvene nege in se jih umešča v prvo od štirih ravni kompetenc v zdravstveni negi. Ravni kompetenc so: 1. tehnik zdravstvene nege, 2. diplomirana medicinska sestra splošne smeri, 3. diplomirana medicinska sestra specialistka, 4. magistrica/doktorica zdravstvene nege/zdravstvenih ved s kompetencami za napredne oblike dela v zdravstveni obravnavi. Več o ravneh kompetenc lahko preberete v Skela Savič (2017).
GRAF 6: Practising nurses per 1 000 population, 2000 and 2015 (or nearest year). Vir: Health at a Glance 2017 (stran 161).
Slovenija tako prikazuje napačne podatke o kadrih, ki jih lahko z Evropsko direktivo umeščamo v kategorijo »medicinske sestre« oz. ne doda opombe, ki bi pojasnila skupno število kadra v zdravstveni negi. Tehnik zdravstvene nege ni nosilec zdravstvene nege, nima licence za poklic, zato je preštevanje pomembno razumeti kot v primerih zobozdravnikov, ko višje dentiste (danes jih ne izobražujemo več) ne štejejo v kategorijo zobozdravnikov, ali primer Nemčije, ko zdravnikove asistente ne štejejo v kategorijo zdravniki.
Realno v Sloveniji zelo primanjkuje diplomiranih medicinskih sester in te množično zapuščajo slabo plačana in neurejena delovna mesta.
V njihove kompetence nenehno vstopajo tehniki zdravstvene nege, kar za obe skupini predstavlja velik stres in nevarnost za kakovostno zdravstveno obravnavo pacientov. Številne mednarodne raziskave so pokazale pomen stopnje izobrazbe medicinskih sester za zniževanje smrtnosti pacientov in incidentov, vendar slovenski zdravstveni management in Ministrstvo za zdravje žal tem usmeritvam ne sledita in še vedno se večinsko zaposluje srednješolsko izobražen kader v zdravstveni negi.
DOLGOŽIVOST JE DEJSTVO, NA KATEREGA SE JE TREBA PRIPRAVITI
Zbrani podatki publikacije »Health at a Glance« (2017) nas ponovno opozorijo, da je dolgoživost dejstvo, na katerega se moramo ustrezno pripraviti tako znotraj zdravstvenega in socialnega sektorja in obema nameniti več denarja in več kadrov. Zdravje državljanov oblikujejo tudi drugi dejavniki, kot so delovno in bivalno okolje, stopnja izobrazbe, brezposelnost, delovni pogoji, idr. Na to področje opozori tudi slovenska analiza Neenakosti v zdravju v času ekonomske krize (NIJZ, 2018).
Zaključimo lahko, da zdravje družbe dejansko sega v vse družbene sektorje in mora imeti v politični perspektivi razvoja države ključno razvojno mesto. Brez zdrave družbe ne bo mogoče graditi države, ki bi se umeščala med najbolj razvite države sveta.
Zato se na zdravje in zdravstveni sistem ne sme gledati kot ekonomsko kategorijo, temveč kot kategorijo, ki prinaša družbeno blaginjo, seveda ob upoštevanju učinkovite rabe vseh potrebnih resursov.
Prihodnost učinkovite zdravstvene politike je v upoštevanju socialnih in družbenih determinant zdravja, vlaganju v stroškovno učinkovite intervencije za krepitev zdravja, zmanjševanje neenakosti v zdravju in družbi ter v preprečevanju in obvladovanju kroničnih obolenj in postavitvi sistemov dolgotrajne in palitivne oskrbe. Za vse navedeno je nujen dialog o strategiji razvoja zdravstva, kadrovski in finančni politiki v zdravstvu tako na nivoju strokovnjakov, kot zdravstvenih managerjev, ki bo odgovorila na izzive, ki so pred nami.
Zdravje ljudi mora postati apolitična tema, o kateri se dogovarjamo brez elitizma, v interesu zdravja državljanov, vezivno tkivo naj bo med poklicno sodelovanje in spoštovanje.
dr. Brigita Skela Savič je znanstvena svetnica in profesorica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin
Njen prispevek je bil objavljen na spletnem portalu Metina lista