Svet ministrov EU za kmetijstvo in ribištvo je na zahtevo Slovenije danes obravnaval problematiko obsega pooblastila Evropske komisije za sprejemanje delegiranih aktov za izjeme od pravil za zaščitene označbe porekla za vina, ki se nanaša na primer vina Teran. Slovenski minister mag. Dejan Židan je v Svet ministrov opozoril, da Slovenija nasprotuje nameri Komisije, da s takim postopkom podeli novo izjemo, ker bi s tem bistveno presegla delegirana pooblastila zakonodajalca. Slovenija je Svet EU zato pozvala, da prouči ali bi Komisija s sprejemom takega delegiranega akta, torej terciarnim aktom, posegala v pristojnosti Sveta EU kot zakonodajalca in v suverene pravice držav članic, ko gre za pogajanja o pravicah, ki jih zadevajo.
V ospredju tokratnega zasedanja Sveta EU je bila na zahtevo slovenske delegacije obravnava točke »Obseg pooblastil Komisije za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z izjemami od pravil o zaščitenih označbah porekla za vino«, ki se nanaša na primer vina Teran. Minister Židan je v razpravi dejal, da mora biti Svet EU pozoren na način postopanja Komisije, ker ustvarja presedan, na podlagi katerega bi lahko Komisija enostransko posegala v obstoječe zaščite označb vin, in to z veljavnostjo za nazaj. “Gre za vprašanje zaščite vina na evropski ravni, za kar obstajajo predpisane procedure, ki jih moramo vse države članice EU spoštovati v okviru predpristopnih in mednarodnih pogajanj,” poudaril Židan in ob tem še dodal, “da Slovenija pričakuje tudi od Evropske komisije kot varuha EU pravnega reda, da spoštuje obstoječi pravni red, vključno s spoštovanjem obstoječih procedur ter da nastopa v odnosu do vsake države članice v dobri veri”.
Kot je v svojem nastopu pojasnil minister Židan, je Evropska komisija te dni ob nasprotovanju Slovenije, ki ima zaščiteno označbo porekla (PDO), posredovala v obravnavo delegirani akt, s katerim bi pridelovalcem ene države članice, pet let po zaključku pristopnih pogajanj s področja kmetijstva, podelila dodatno izjemo za označevanje vina z zaščiteno označbo porekla druge države članice. “Zanimivo je, da naj bi le ta veljala za nazaj (retroaktivno), s čimer bi legalizirala trenutno nelegalno stanje na trgu,” je opozoril Židan. Komisija svojo namero argumentira, da je odobrenih že 53 izjem v korist DČ, vključno za Slovenijo v primeru burgundca in frankinje. “Tega Slovenija ne zanika, je pa pomembno izpostaviti, da pri teh izjemah nazivi za sorte niso povsem identični z imeni zaščitenih označb porekla. V primeru Terana gre za popolnoma identično poimenovanje. Bistvena razlika pa je zlasti v postopku pridobitve izjeme. Vseh navedenih 53 izjem je bilo sprejetih v okviru predpristopnih ali mednarodnih pogajanj in NE z uporabo delegiranega akta, kot to EK namerava urediti v primeru Terana,” je povedal Židan.
Minister Židan je v nadaljevanju izpostavil vprašanje, zakaj potem sploh imamo pristopna pogajanja. “Tu je treba biti izjemno pozoren na način izvajanja delegiranega pooblastila. Menimo, da bi v skladu z obstoječimi pravili moralo biti vprašanje zaščite Terana obravnavano v okviru pristopnih pogajanj, podobno kot npr. Tokaj ali Prošek. Lahko da so bila v primeru Tokaja pravna izhodišča drugačna, vsebinsko pa gre za isti primer. Tokaj je zaščitena označba porekla na Madžarskem in Slovaškem. V Sloveniji pa se je pred pristopom k EU pridelovala sorta Tokaj na več kot 220 ha, kar je primerljivo s površino sorte teran na Hrvaškem. Sorta tokaj je bila uvrščena tudi na OIV listo za Slovenijo. V pristopnih pogajanjih pa Slovenija ni dobila izjeme za označevanje sorte Tokaj, čeprav je to zahtevala. Slovenija je zato nadomestila ime sorte s sinonimom »zeleni sauvignon oziroma souvignonase,” je navedel Židan. Dodelitev izjeme po besedah ministra torej ni avtomatizem, temveč je treba poleg obstoječih praks označevanja upoštevati tudi interese nosilcev zaščitene označbe porekla, potencial za zavajanje potrošnika ter morebitne negativne ekonomske posledice.
Minister Židan je nadalje tudi izpostavil, da Slovenija ni bila obveščena, da je zaščita Terana odprto vprašanje. “Evropska komisija je namreč ob pristopu nove države članice dogovorila vse izjeme glede označevanja vin in določila prehodno obdobje za ostala vina, vključno s Teranom, v Izvedbeni uredbi 753/2013/EU, sprejeti posebej zaradi vstopa Hrvaške v EU. S to uredbo je Komisija predpisala tudi prehodno obdobje za odprodajo starih zalog, tudi za sorto teran, ki se je končalo sredi lanskega leta. Torej je bil tudi glede tega vprašanja ob pristopu nove države članice dosežen kompromis,” je pojasnil slovenski minister in spomnil tudi na april 2013, ko je Komisija uradno sporočila naslednje stališče, citirano: »Teran je na trgu EU zaščiten kot slovensko vino, zato nobeno hrvaško vino ne more na trg EU s tem imenom.«
V Sloveniji in drugih članicah Unije tako že zdaj ni dovoljeno prodajati neslovenskega vina s tem imenom, po vstopu Hrvaške v Unijo pa ne bo dovoljeno niti na hrvaškem trgu. Dodatno je predstavnik tedanjega komisarja Daciana Ciolosa jasno povedal, da Hrvaška ni izrazila nasprotovanja, ko je Slovenija teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla. To bi sicer lahko storila, četudi ni bila članica EU. Iz tega primera posledično izhaja, da nobena zaščita označbe vin ni varna, če se EK odloči uporabiti pravno sredstvo v obliki delegiranega akta za katero koli zaščito in za katero koli obdobje. Slovenija po besedah ministra ocenjuje, da po sprejetju tega akta lahko Evropska komisija na podoben način poseže tudi vse ostale obstoječe zaščitene označbe porekla pri vinu. “Zato Slovenija nasprotuje nameri Komisije, da s takim postopkom podeli novo izjemo, ker bi s tem bistveno presegla delegirana pooblastila zakonodajalca,” je poudaril Židan.
Minister Dejan Židan je vse ostale ministre držav članic EU pozval, da naj njihovi pravni eksperti z vseh relevantnih vidikov proučijo izpostavljena postopkovna vprašanja in predlagani delegirani akt, z vidika dodeljenih pooblastil zakonodajalca. Minister je nadalje predstavil tudi značilnosti Terana in ekonomske posledice, če bi bila dodeljena izjema pri označevanju v sosednji državi. “Teran je zaščiteno ime za vino, ki se že več stoletij prideluje na planoti Kras iz grozdja sorte refošk. Na Krasu je 75% vinogradov zasajenih s trto sorte refošk, zato ima zaščita označbe porekla Terana izjemen zgodovinski, kulturen in ekonomski pomen na tem občutljivem obmejnem območju, ki je bilo v zgodovini deležno številnih pretresov. Pridelava vina na 450 ha, z letno proizvodnjo 1 milijon litrov je za Slovenijo tako pomembna zato, ker je vino Teran del slovenske identitete in kulture, simbol soočenja s težkimi pridelovalnimi razmerami in kljubovanja neugodnim naravnim danostim. V Sloveniji je bilo vino Teran vedno samo vino s Krasa. Gre za lokalno posebnost, pridelano po posebnih zahtevah, s predpisano kakovostjo in s posebnimi lastnostmi, ki so jim že v zgodovini priznavali zdravilne učinke zaradi visoke vsebnosti železa in mineralov. Če bi pridelovalci v sosednji državi na etiketah označevali sorto teran, je treba vedeti, da potrošniki ne bodo razlikovali tega vina od našega, pravega Terana, zaradi tradicije v Sloveniji, geografske bližine in povsem enakega imena. Prav tako drugi pridelovalci pri tem ne bi bili omejeni s kakovostnimi zahtevami, lahko bi v dovoljenem deležu mešali druge sorte grozdja. Vino iz sosednje države, označeno s sorto teran ne bi imelo nič skupnega s slovenskim vinom Teran s predpisano standardizirano kakovostjo. Tako vino bi slovenskim vinarjem in 900 družinam povzročilo nelojalno konkurenco in bi lahko našo zaščito izničilo, razvodenelo. Kupci naenkrat ne bi več vedeli, kaj lahko pričakujejo, ko kupijo Teran,” je pojasnil Židan.
Slovenski kmetijski minister Dejan Židan je svoj nastop zaključil z besedami, da je vsebinski in politični vidik želel predstaviti zgolj zato, da bodo druge države članice razumele poseben pomen Terana za Slovenijo. “Želim vas pozvati, da razmislite, kako bi tak postopek lahko vplival na vaše zaščitene označbe porekla in širše na celoten sistem geografskih zaščit. Da razmislite o pristojnostih komisije, ki lahko v skladu z Lizbonsko pogodbo z delegiranimi akti ureja le nebistvene in politično manj pomembne zadeve,” je ministre EU v zaključku pozval Židan.
Židan na Svetu ministrov EU: “Napačna odločitev Komisije v primeru terana lahko vpliva na celoten sistem geografskih zaščit EU.”
/in EU, Novice, Vlada /by Denis SarkićSvet ministrov EU za kmetijstvo in ribištvo je na zahtevo Slovenije danes obravnaval problematiko obsega pooblastila Evropske komisije za sprejemanje delegiranih aktov za izjeme od pravil za zaščitene označbe porekla za vina, ki se nanaša na primer vina Teran. Slovenski minister mag. Dejan Židan je v Svet ministrov opozoril, da Slovenija nasprotuje nameri Komisije, da s takim postopkom podeli novo izjemo, ker bi s tem bistveno presegla delegirana pooblastila zakonodajalca. Slovenija je Svet EU zato pozvala, da prouči ali bi Komisija s sprejemom takega delegiranega akta, torej terciarnim aktom, posegala v pristojnosti Sveta EU kot zakonodajalca in v suverene pravice držav članic, ko gre za pogajanja o pravicah, ki jih zadevajo.
V ospredju tokratnega zasedanja Sveta EU je bila na zahtevo slovenske delegacije obravnava točke »Obseg pooblastil Komisije za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z izjemami od pravil o zaščitenih označbah porekla za vino«, ki se nanaša na primer vina Teran. Minister Židan je v razpravi dejal, da mora biti Svet EU pozoren na način postopanja Komisije, ker ustvarja presedan, na podlagi katerega bi lahko Komisija enostransko posegala v obstoječe zaščite označb vin, in to z veljavnostjo za nazaj. “Gre za vprašanje zaščite vina na evropski ravni, za kar obstajajo predpisane procedure, ki jih moramo vse države članice EU spoštovati v okviru predpristopnih in mednarodnih pogajanj,” poudaril Židan in ob tem še dodal, “da Slovenija pričakuje tudi od Evropske komisije kot varuha EU pravnega reda, da spoštuje obstoječi pravni red, vključno s spoštovanjem obstoječih procedur ter da nastopa v odnosu do vsake države članice v dobri veri”.
Kot je v svojem nastopu pojasnil minister Židan, je Evropska komisija te dni ob nasprotovanju Slovenije, ki ima zaščiteno označbo porekla (PDO), posredovala v obravnavo delegirani akt, s katerim bi pridelovalcem ene države članice, pet let po zaključku pristopnih pogajanj s področja kmetijstva, podelila dodatno izjemo za označevanje vina z zaščiteno označbo porekla druge države članice. “Zanimivo je, da naj bi le ta veljala za nazaj (retroaktivno), s čimer bi legalizirala trenutno nelegalno stanje na trgu,” je opozoril Židan. Komisija svojo namero argumentira, da je odobrenih že 53 izjem v korist DČ, vključno za Slovenijo v primeru burgundca in frankinje. “Tega Slovenija ne zanika, je pa pomembno izpostaviti, da pri teh izjemah nazivi za sorte niso povsem identični z imeni zaščitenih označb porekla. V primeru Terana gre za popolnoma identično poimenovanje. Bistvena razlika pa je zlasti v postopku pridobitve izjeme. Vseh navedenih 53 izjem je bilo sprejetih v okviru predpristopnih ali mednarodnih pogajanj in NE z uporabo delegiranega akta, kot to EK namerava urediti v primeru Terana,” je povedal Židan.
Minister Židan je v nadaljevanju izpostavil vprašanje, zakaj potem sploh imamo pristopna pogajanja. “Tu je treba biti izjemno pozoren na način izvajanja delegiranega pooblastila. Menimo, da bi v skladu z obstoječimi pravili moralo biti vprašanje zaščite Terana obravnavano v okviru pristopnih pogajanj, podobno kot npr. Tokaj ali Prošek. Lahko da so bila v primeru Tokaja pravna izhodišča drugačna, vsebinsko pa gre za isti primer. Tokaj je zaščitena označba porekla na Madžarskem in Slovaškem. V Sloveniji pa se je pred pristopom k EU pridelovala sorta Tokaj na več kot 220 ha, kar je primerljivo s površino sorte teran na Hrvaškem. Sorta tokaj je bila uvrščena tudi na OIV listo za Slovenijo. V pristopnih pogajanjih pa Slovenija ni dobila izjeme za označevanje sorte Tokaj, čeprav je to zahtevala. Slovenija je zato nadomestila ime sorte s sinonimom »zeleni sauvignon oziroma souvignonase,” je navedel Židan. Dodelitev izjeme po besedah ministra torej ni avtomatizem, temveč je treba poleg obstoječih praks označevanja upoštevati tudi interese nosilcev zaščitene označbe porekla, potencial za zavajanje potrošnika ter morebitne negativne ekonomske posledice.
Minister Židan je nadalje tudi izpostavil, da Slovenija ni bila obveščena, da je zaščita Terana odprto vprašanje. “Evropska komisija je namreč ob pristopu nove države članice dogovorila vse izjeme glede označevanja vin in določila prehodno obdobje za ostala vina, vključno s Teranom, v Izvedbeni uredbi 753/2013/EU, sprejeti posebej zaradi vstopa Hrvaške v EU. S to uredbo je Komisija predpisala tudi prehodno obdobje za odprodajo starih zalog, tudi za sorto teran, ki se je končalo sredi lanskega leta. Torej je bil tudi glede tega vprašanja ob pristopu nove države članice dosežen kompromis,” je pojasnil slovenski minister in spomnil tudi na april 2013, ko je Komisija uradno sporočila naslednje stališče, citirano: »Teran je na trgu EU zaščiten kot slovensko vino, zato nobeno hrvaško vino ne more na trg EU s tem imenom.«
V Sloveniji in drugih članicah Unije tako že zdaj ni dovoljeno prodajati neslovenskega vina s tem imenom, po vstopu Hrvaške v Unijo pa ne bo dovoljeno niti na hrvaškem trgu. Dodatno je predstavnik tedanjega komisarja Daciana Ciolosa jasno povedal, da Hrvaška ni izrazila nasprotovanja, ko je Slovenija teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla. To bi sicer lahko storila, četudi ni bila članica EU. Iz tega primera posledično izhaja, da nobena zaščita označbe vin ni varna, če se EK odloči uporabiti pravno sredstvo v obliki delegiranega akta za katero koli zaščito in za katero koli obdobje. Slovenija po besedah ministra ocenjuje, da po sprejetju tega akta lahko Evropska komisija na podoben način poseže tudi vse ostale obstoječe zaščitene označbe porekla pri vinu. “Zato Slovenija nasprotuje nameri Komisije, da s takim postopkom podeli novo izjemo, ker bi s tem bistveno presegla delegirana pooblastila zakonodajalca,” je poudaril Židan.
Minister Dejan Židan je vse ostale ministre držav članic EU pozval, da naj njihovi pravni eksperti z vseh relevantnih vidikov proučijo izpostavljena postopkovna vprašanja in predlagani delegirani akt, z vidika dodeljenih pooblastil zakonodajalca. Minister je nadalje predstavil tudi značilnosti Terana in ekonomske posledice, če bi bila dodeljena izjema pri označevanju v sosednji državi. “Teran je zaščiteno ime za vino, ki se že več stoletij prideluje na planoti Kras iz grozdja sorte refošk. Na Krasu je 75% vinogradov zasajenih s trto sorte refošk, zato ima zaščita označbe porekla Terana izjemen zgodovinski, kulturen in ekonomski pomen na tem občutljivem obmejnem območju, ki je bilo v zgodovini deležno številnih pretresov. Pridelava vina na 450 ha, z letno proizvodnjo 1 milijon litrov je za Slovenijo tako pomembna zato, ker je vino Teran del slovenske identitete in kulture, simbol soočenja s težkimi pridelovalnimi razmerami in kljubovanja neugodnim naravnim danostim. V Sloveniji je bilo vino Teran vedno samo vino s Krasa. Gre za lokalno posebnost, pridelano po posebnih zahtevah, s predpisano kakovostjo in s posebnimi lastnostmi, ki so jim že v zgodovini priznavali zdravilne učinke zaradi visoke vsebnosti železa in mineralov. Če bi pridelovalci v sosednji državi na etiketah označevali sorto teran, je treba vedeti, da potrošniki ne bodo razlikovali tega vina od našega, pravega Terana, zaradi tradicije v Sloveniji, geografske bližine in povsem enakega imena. Prav tako drugi pridelovalci pri tem ne bi bili omejeni s kakovostnimi zahtevami, lahko bi v dovoljenem deležu mešali druge sorte grozdja. Vino iz sosednje države, označeno s sorto teran ne bi imelo nič skupnega s slovenskim vinom Teran s predpisano standardizirano kakovostjo. Tako vino bi slovenskim vinarjem in 900 družinam povzročilo nelojalno konkurenco in bi lahko našo zaščito izničilo, razvodenelo. Kupci naenkrat ne bi več vedeli, kaj lahko pričakujejo, ko kupijo Teran,” je pojasnil Židan.
Slovenski kmetijski minister Dejan Židan je svoj nastop zaključil z besedami, da je vsebinski in politični vidik želel predstaviti zgolj zato, da bodo druge države članice razumele poseben pomen Terana za Slovenijo. “Želim vas pozvati, da razmislite, kako bi tak postopek lahko vplival na vaše zaščitene označbe porekla in širše na celoten sistem geografskih zaščit. Da razmislite o pristojnostih komisije, ki lahko v skladu z Lizbonsko pogodbo z delegiranimi akti ureja le nebistvene in politično manj pomembne zadeve,” je ministre EU v zaključku pozval Židan.
Socialni demokrati po koalicijskem sestanku glede reševanja problematike v zdravstvu pričakujemo še konkretne predloge za zmanjševanje čakalnih vrst
/in Novice, Stranka, Vlada /by Denis SarkićV četrtek, 19. januarja 2017, nam je bil na sestanku koalicije s strani ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc predstavljen predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Veseli nas, da so upoštevana prizadevanja SD glede progresivne lestvice za plačevanje zdravstvenega zavarovanja. Po tej novi lestvici bi večina državljank in državljanov plačevala manj, tisti, ki zaslužijo več kot 200 odstotkov povprečne plače, pa več. To je po našem mnenju pravičnejša ureditev.
Po danes danih zagotovilih zdravstvene ministrice se košarica pravic ne spreminja, kar je dobro, v SD pa želimo še natančno opredelitev kaj vse v košarico zdravstvenih storitev sodi. V danes predstavljenem predlogu novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se omejujejo bolniška nadomestila, krčijo nekatere zdravstvene storitve, omejuje obvezno družinsko zdravstveno zavarovanje glede družinskih članov in dviguje prispevna stopnja za upokojence, ki pa naj bi bila pokrita iz strani proračuna. Vse to so še odprta vprašanja, ki jih bomo v stranki SD pregledali znotraj strokovne ekipe in podali naše pripombe.
Ob tem pa moramo ponovno spomniti, da je bila za danes obljubljena predstavitev konkretnega programa za skrajševanja čakalnih vrst, vendar tega žal tega nismo dobili, po zagotovilih zdravstvene ministrice Kolar Celarčeve pa naj bi bil do konca januarja 2017 na to temo pripravljen poseben projekt. Socialni demokrati ponovno opozarjamo, da se čas skrajševanja čakalnih vrst izteka, zato ponovno apeliramo na ministrico, da naj – kot že tolikokrat rečeno in obljubljeno – pripravi in poda konkretne predloge za reševanje te akutne problematike v slovenskem zdravstvu.
“Predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je predstavila ministrica Kolar Celarc, je en korak, a ne zdravstvena reforma,” pa je po sestanku koalicije ocenil glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič. “V zakonu je še nekaj odprtih vprašanj, poleg tega pa v SD izpostavljamo še druga pričakovanja, med drugim ukrep skrajševanja čakalnih dob,” je dodal Levanič. Po njegovih besedah je še veliko odprtih vprašanj, ki jih je treba preučiti in so lahko sporna. “Krčijo se denimo bolniška nadomestila, dodatno se zvišuje prispevek za upokojence, ki bi ga naj nadomestil proračun, omejuje se tudi zavarovanje preko družinskih članov,” je spomnil glavi tajnik SD.
“Ne moremo ravno govoriti, da gre za zelo dober dan za državljane,” je povedal Levanič in se s tem obregnil ob izjavo vodje poslanske skupine SMC Simone Kustec Lipicer pred koalicijskim vrhom, ki je dejala, “da je danes za ljudi, predvsem za bolne, izjemno dober dan”. Levanič je namreč svetoval previdnost pri sprejemanju določenih odločitev. “Ne želimo dodatno obremenjevati državljanov, če ne vemo, kaj bodo za to dobili,” je opozoril Levanič.
Socialni demokrati sicer pogrešamo še druge ukrepe na področju zdravstva. Kot bistveno izpostavljamo novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, o kateri koalicija ni usklajena, danes pa na sestanku o njej ni bilo govora. Prav tako ministrica danes po besedah Levaniča ni predstavila projekta skrajševanja čakalnih dob, kar pa je akutna težava. Kot je dejal Levanič, so podatki glede čakalnih dob očitno zelo različni, kar nas v SD zelo skrbi. Zdravstvena ministrica je sicer koaliciji obljubila, da bo do konca januarja pripravila konkreten program, ki bo reševal to težavo.
“V SD upamo, da se bo to res zgodilo, vendar ta trenutek še nimamo jasne slike, kako bodo zadevo zapeljali, smo se pa v SD zavezali, da bomo konstruktivno počakali na končne predloge,” je poudaril Levanič in dodal, “da ne bo spet priletel kakšen očitek, da je kdo pod vplivom lobijev”.
Židan: “Delovni obisk Ruske federacije je bil uspešen, cilji za Slovenijo doseženi.”
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićPodpredsednik Vlade RS in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je mudil na dvodnevnem delovnem obisku v Ruski federaciji. Namen obiska, ki ga je spremljala gospodarska delegacija ter predstavniki znanstvenih institucij, je bila nadaljnja pospešitev in širitev gospodarskega ter drugega sodelovanja z Rusko federacijo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Obisk je bil med drugim tudi pregled in dokončna priprava vseh potrebnih aktivnosti pred obiskom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v Ruski federaciji, ki bo sledil februarja letos. Minister Dejan Židan je nad obiskom zadovoljen, saj so bili tekom obiska doseženi zadani cilji. “Prvi cilj srečanja delegacije slovenske z rusko delegacijo je bil odpreti pot do podpisa nekaterih konkretnih pogodb,” je povedal podpredsednik vlade in kmetijski minister Dejan Židan ob zaključku obiska.
Obeti za Pahorjev obisk so po njegovih ocenah dobri. Izpostavil je, da je pomembno vedeti, da Pahor prihaja na uradni državniški obisk na osebno povabilo ruskega predsednika Vladimirja Putina kot predsednik suverene države, ki je članica EU. “Njegov obisk ruski strani politično pomeni veliko, zato so pripravljeni narediti pomemben korak naproti pri gospodarskem sodelovanju,” je dejal Židan in dodal, da je njegova naloga pripraviti vse potrebno za takratne podpise pogodb. Poudaril je, da je pri vsem tem izjemno veliko vlogo odigralo slovensko veleposlaništvo v Rusiji. “Deluje točno tako, kot si država želi, torej da daje pomemben poudarek podpori slovenskemu gospodarstvu,” je povedal Židan.
Minister Židan se je sestal tudi z nekdanjim svetovnim šahovskim prvakom Anatolijem Karpovom, ki je zdaj tudi poslanec ruske Dume. Karpov bo dejaven pri posebnem inštitutu, ki bo delal na področju sonaravnega življenja. Minister Dejan Židan, slovenski veleposlanik v Rusiji Primož Šeligo in še pet članov slovenske delegacije, med njimi tudi slovenska šahovska prvakinja Darja Kapš, pa je z njim odigralo tudi partijo šaha.
Minister Dejan Židan se je prvi dan obiska srečal z ruskim ministrom za kmetijstvo Aleksandrom Tkačjovom. Ministra sta med drugim govorila tudi o sodelovanju na področju slovenske pobude za uvedbo svetovnega dneva čebel. “Rusija pri tem Slovenijo aktivno podpira in si tudi želi slovenskega znanja s tega področja,” je v izjavi za medije pojasnil Židan. Minister Židan je srečanje nadaljeval na moskovski državni Univerzi Lomonosova, ki po njegovih besedah spada med najpomembnejše in najuglednejše svetovne univerze.
Univerza se med drugim pripravlja na to, da začne intenzivneje sodelovati s slovenskimi univerzami, pri čemer so nekatere pogodbe o sodelovanju že podpisane, nekatere pa bodo predvidoma podpisali med obiskom predsednika republike Boruta Pahorja. Pogovor je potekal tudi o dodatni poglobitvi sodelovanja med Kmetijskim inštitutom Slovenije in Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede ter moskovsko univerzo.
Drugi dan obiska je Dejan Židan najprej obiskal rusko Državno kmetijsko univerzo iz Moskve, ki je najpomembnejša med 54 ruskimi fakultetami oziroma univerzami za področje kmetijstva in ima 16.000 študentov ter 300 profesorjev. “Okrepiti želimo delo na skupnem znanstveno raziskovalnem področju, prav danes smo se dogovorili za povezovanje obeh fakultet,” je po obisku dejal minister Židan. Slovenska delegacija je nato obiskala Ministrstvo za množične komunikacije in tehnologije.
Z ministrom Nikolajem Nikiforovom, ki je sicer v ruski vladi odgovoren tudi za Slovenijo, sta pregledala nekatere podrobnosti obiska predsednika Pahorja, obenem sta tudi ugotovila, da Slovenija preko svojih podjetij z Rusijo uspešno sodeluje na področju telekomunikacij, pa tudi pri prenosu tehnologij. Na Ministrstvu za energetiko so se pogovarjali tudi o vlaganjih v rusko energetsko omrežje, ruska stran pa je ministru Židanu zagotovila, da bodo vrata za slovenska podjetja na tem področju še naprej široko odprta. Podpredsednik vlade in minister Židan je obisk z delegacijo zaključil z obiskom podjetja Gazprom.
Ruska federacija je opredeljena v akcijskem načrtu prioritetnih aktivnosti ministrstev in vladnih služb kot ena tistih, ki jim je namenjena posebna pozornost. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v okviru prednostne naloge na področju internacionalizacije v minulem letu začelo poglobljeno sodelovanje z Republiko Tatarstan. Letošnje leto je poudarek na strojni tehniki, ki je vezana na kmetijstvo in gozdarstvo ter na samo večanje proizvodnje hrane, v katero Ruska federacija trenutno intenzivno vlaga.
Predstavniki slovenskih podjetij, ki so spremljali ministra, so srečanja ocenila kot uspešna in si podobnih želijo tudi v prihodnje. V slovenski gospodarski delegaciji so bili predstavniki podjetij in znanstvenih institucij: DUOL, SIP Šempeter, Mlinostroj, Pomurski sejem, Geoplin, EHO, Karachun, Mikelj SPIRITS, Tajfun Planina, Iskratel, Comita ter Gospodarske zbornice Slovenije, Kmetijskega inštituta Slovenije, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (Univerza v Mariboru).
SD Nova Gorica za oblikovanje vizije razvoja mesta na različnih področjih
/in Lokalno, Novice, Stranka /by Denis SarkićV Mestni občini Nova Gorica bodo letos obeležili 70-letnico začetka gradnje mesta. “Zato bi morali izpostaviti priložnosti tega območja in pripraviti vizijo razvoja na različnih področjih,” je na srečanju z novinarji občinskega odbora Socialnih demokratov (SD) Nova Gorica dejal poslanec in podpredsednik DZ Matjaž Nemec, ki je izpostavil še tri večje probleme, s katerimi se je ukvarjal v zadnjem letu dni. O njih bodo spregovorili na seji sveta regije, ki se je bo 25. januarja v Novi Gorici udeležil tudi predsednik SD in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan.
Prva tema seje bo problematika Biljenskih gričev, ki so kot največji vinogradniški kompleks na Goriškem v zadnjih letih propadali. Na kmetijskem ministrstvu so pripravili več možnih rešitev, po dogovoru z župani tistih občin, katerih skrb so Biljenski griči, pa bodo nato sprejeli in uresničili tisto, ki se bo županom zdela najboljša. Drugi in še nekoliko večji problem je sanacija zadrževalnika Vogršček.
Slednji namesto tega, da bi služil svojemu namenu, to je namakanju kmetijskih površin v sušnem obdobju, na pol prazen sameva. Ministrstvi za kmetijstvo ter za okolje in prostor kmetovalcem že leta obljubljajo rešitev, do katere pa ne pride. Kot tretjo težavo je Nemec izpostavil problem gradnje plinovoda po Vipavski dolini, o katerem bodo prav tako iskali skupno rešitev.
Zadovoljen pa je, da se bodo v letošnjem letu končno začeli uresničevati nekateri pomembni projekti, od začetka prenove hitre ceste in postavitve testnih polj protivetrne zaščite do dokončanja investicije v urgentnem centru šempetrske bolnišnice in novega bolnišničnega oddelka za invalidno mladino v Stari gori. Vse to so teme, o katerih bodo na Goriškem govorili tudi z ministri in predsednikom vlade. Slednja bo Goriško obiskala predvidoma 6. marca.
Vodja svetniške skupine v novogoriškem Mestnem svetu Valter Vodopivec je ob tem predstavil delo svetnikov SD. Čeprav je stranka na zadnjih volitvah dobila eno višjih podpor volivcev, je v Mestnem svetu Nova Gorica v opoziciji. Kljub temu želijo delovati konstruktivno, vendar vodstvo občine po mnenju Vodopivca njihovim predlogom ne prisluhne. “V naši občini naši predlogi niso sprejeti, zato pa jih uresničujejo v sosednjih občinah,” je dejal Vodopivec. Prepričan je, da bi morali z občinskimi subvencijami več narediti za privabljanje novih podjetij na Goriško ter z ustanovitvijo Zavoda za turizem s sosednjimi občinami več narediti na razvoju turizma.
Stališče Socialnih demokratov do novele Zakona o tujcih
/in Novice, Stranka, Vlada /by Denis SarkićMinistri iz vrst SD so sicer na vladi podprli predlog novele Zakona o tujcih, vendar v nameri, da reforma zakonodaje še naprej ohrani pomembna zagotovila spoštovanja človekovih pravic. Za Socialne demokrate je ključno, da se pri tem upoštevajo ustavno-pravni vidiki ter spoštovanje mednarodnih konvencij, humanitarnost in tudi varnost, za uveljavitev novele pa mora biti potrebna ustavna, dvotretjinska večina v Državnem zboru.
Pri tem smo v SD upoštevali tudi dejstvo, da novela zakona vendarle predvideva izjeme. Ukrepa zavrnitve tujcev, ki so nezakonito vstopili v državo, tako ne bi uporabljali, ko bo neposredno ogroženo življenje tujca ali bo resna nevarnost, da bo podvržen mučenju, nečloveškemu, ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju v državi, v katero bi bil napoten, ali pa zaradi zdravstvenih okoliščin. Prav tako ukrep ne bi veljal v primeru ocene, da gre za mladoletnika brez spremstva.
Prav tako v SD zagovarjamo stališče, da bi v postopku, ki bo zdaj potekal v Državnem zboru, še dodatno preverili ustavno-pravni vidik novele ter šele nato, ob upoštevanju tega mnenja, poslanke in poslanci sploh potrdili zakon v takšni ali dopolnjeni obliki.
Predsednika Židan in Bernardić z zadovoljstvom v novo poglavje sodelovanja med slovensko in hrvaško socialno demokracijo
/in EU, Novice, Stranka /by Denis SarkićPredsednik slovenskih Socialnih demokratov (SD) mag. Dejan Židan je na sedežu stranke v Ljubljani sprejel novoizvoljenega predsednika hrvaških Socialdemokratov (SDP Hrvaške) Davorja Bernardića. Srečanju je bilo namenjeno vzpostavitvi nove sodelovalne platforme med obema strankama ter dogovoru o načinu ter vsebini sodelovanja. Oba predsednika sta izrazila zadovoljstvo, da stranki s podobnimi vrednotami in cilji z današnjim dnem pričenjata intenzivneje iskati skupne rešitve. To je po njunem mnenju možno s sodelovanjem na strokovni in politični ravni, da se izmenjujejo dobre izkušnje in prakse, ki lahko pripomorejo k boljšemu soočenju s prihodnjimi izzivi.
Predsednik SD Dejan Židan je v izjavi za medije poudaril, “da mu je v veliko čast, da sta sorodni stranki po nekaj letih zatišja znova vzpostavili dialog”. Cilji današnjega srečanja so bili po njegovih besedah izpolnjeni, saj sta stranki vzpostavili boljši kontakt in se dogovorili za načine sodelovanja, hkrati pa je Židan napovedal, da bo v prihodnjem obdobju organizirano srečanje socialdemokratskih strank sosednjih držav. Predsednik SD je prepričan, da je treba okrepiti in nadaljevati z reševanjem in iskanjem skupnih odgovorov glede izzivov in vprašanj tako na meddržavni, regionalni ter evropski ravni ter krepiti skupno socialdemokratsko pot.
Predsednika sta na srečanju spregovorila tudi o pomenu Evropske unije ter vseh njenih izzivih. Evropski prostor je po mnenju obeh prostor priložnosti in možnosti za mir ter skupno socialno in solidarnostno sodelovanje, ob tem pa je Bernardić poudaril, da mora Evropa pričeti reševati skupne težave v zavedanju, da so težave soseda tudi naše težave. Prav tako kot Židan je Bernardić ob današnjem obisku izrazil čast zavoljo začetega sodelovanja med obema strankama, kajti kot pravi Slovenijo in Hrvaško povezuje več stvari kot ju deli, njuna zgodovina je skupna, njune vrednote ter kulturi podobni. “Na konec koncev imata obe državi dan državnosti na isti dan, ko sta postali neodvisni, samostojni državi,” je poudaril Bernardić. Zavoljo tega in skupne namere takrat, da državi ubranita svoje ozemlje, smo lahko po besedah predsednika SDP Hrvaške v dialogu za prihodnost skupaj tudi naprej.
Kot so se dogovorili danes, se bosta predsednika srečevala vsaj dvakrat letno, naslednjič pa naj bi se v širši zasedbi srečali na Hrvaškem. Prav tako bo sodelovanje potekalo med strokovnimi odbori. V Sloveniji pa bo tudi srečanje socialnih demokracij Slovenije in sosednjih držav. Po Židanovih besedah bodo na tem srečanju govorili o novih poteh reševanja tako v EU, kot o regionalnih vprašanjih in “iskanju čvrste socialdemokratske bodočnosti, ki bo dobra za vse ljudi in ne le elite”.
Bernardić je v nadaljevanju poudaril, da mora EU postati funkcionalna in najti ustrezne rešitve, kar pa je možno le skozi sodelovanje in dialog na ravni držav. Delimo namreč iste probleme in zavedati se je treba, da kar se danes dogaja pri sosedu, se lahko jutri pri nas. Aktualna odprta vprašanja, arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško ter uporaba imena teran, danes nista bila predmet pogovorov. Židan je glede arbitraže v nadaljevanju medijem dejal, da niti ne pričakuje, da bi na tej točki lahko imeli podobno mnenje. Dejstvo pa je, da je treba ob tem iskati tudi področja, kjer imata državi podobna stališča in cilje in temu je bil namenjen današnji sestanek. “Ne smemo pozabiti, da je bilo predlani samo blagovne menjave med Slovenijo in Hrvaško 3,2 milijarde evrov, storitvene pa še dodatno milijardo. Že to je razlog, da tudi politiki iščejo možnosti za sodelovanje tudi vnaprej,” je dodal Židan.
Bernardić pa je dejal, da Slovenijo in Hrvaško veliko več stvari združuje, kot deli. Bratska naroda delita podobno kulturo in vrednote ter sta tudi v preteklosti pokazala intenzivno sodelovanje in razumevanje. Poudaril je, da sta Hrvaška in Slovenija prijateljski državi, od problemov, ki obstajajo, pa ni treba bežati, ampak jih moramo reševati v medsebojnem dialogu. Če smo lahko bili skupaj v obrambi svobode, vzpostavljanju neodvisnosti naših držav, takrat, ko je bilo najtežje, je po njegovem mnenju, mogoče doseči dialog tudi o teh odprtih vprašanjih.
Socialni demokrati smo se poklonili padlim borkam in borcem Pohorskega bataljona na Osankarici in padlim žrtvam bitke v Dražgošah
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićŠtevilčna delegacija stranke Socialnih demokratov na čelu s predsednikom stranke mag. Dejanom Židanom se je letos pri Treh žebljih na Osankarici in v Dražgošah skupaj poklonila spominu na dogodke, ki jim v slovenskem narodnoosvobodilnem boju pripada posebno mesto. Legendarni Pohorski bataljon je bil kljub maloštevilnosti vse od svoje ustanovitve v septembru 1942 trn v peti nacističnega okupatorja. Slednji ni uspel zatreti delovanje bataljona vse do tistega usodnega januarskega dne, ko je bil obroč okupatorjevih sil premočan. Borke in borci so svoja življenja pustili pod drevesi pohorskih gozdov na Osankarici, v nameri in srditi bojevitosti slovensko ozemlje osvoboditi sovražnikovih spon.
Leto prej, med 9. in 11. januarjem 1943 je na drugem koncu Slovenije Cankarjev bataljon bil srdit frontalni boj z nemško vojsko v Dražgoški bitki. Zasidrana misel o nepremagljivosti nemške vojske je bila tiste dni razbita. Dražgoška bitka, katera je v maščevanju Nemcev terjala tudi življenja 41 domačinov iz Dražgoš, je pokazala, da se je agresiji mnogo številčnejše okupatorjeve vojske moč zoperstaviti.
Dogodki januarskih dni leta 1942 in 1943 ne smejo ostati le spomin. So naša odgovornost, da spoštujemo pogum, srčnost in borbenost naših bork in borcev, ki so živeli in umirali za vrednote narodnoosvobodilnega boja. Temu se gre zahvaliti, da danes v miru živimo v svoji državi, na svoji zemlji, da lahko govorimo slovenski jezik. Kljub žgoči bolečini ob spominu na vse žrtve so vrednote narodnoosvobodilnega boja tiste zimske dni zažarele bolj kot kadarkoli prej. Še več, iz bolečine je vzniknila in se vseskozi vojni čas krepila zavest, da so ljubezen do domovine, narodova zavest in srčnost naših ljudi močnejši od sovražnikovega mitraljeza.
Socialni demokrati čutimo globoko hvaležnost do narodnoosvobodilnega boja in do vseh bork in borcev, ki so zastavili svoja življenja za našo domovino. Ostajamo ponosni, in hkrati ponižni do te mogočne zavesti, ki jo vidimo kot srce narodovega preživetja, tudi danes, v času miru. Ta nikoli ni samoumeven, na kar nas opominja tudi spomin na padle borke in borce na Osankarici in v Držagoški bitki, do vseh, ki so življenja izgubili za to, da danes živimo v miru. Zanj smo se in se je treba boriti še naprej ter nikoli dopustiti, da sovražnost, razdvajanje in politične razprtije, potvarjanje zgodovine omadežujejo to zavest, vse te vrednote, ki so nam jih – žal premnogokrat s svojim življenjem – izbojevali in priborili slovenski partizani in partizanke.
Rezultate ukrepov ministrstva za delo že občutijo številni državljanke in državljani
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićPo podatkih s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zdeve in enake možnosti (MDDSZ), ki ga vodi ministrica dr. Anja Kopač Mrak, se je stanje na trgu dela bistveno izboljšalo, brezposelnost je v letu 2016 prvič po letu 2008 padla pod 100 tisoč oseb, hkrati se je povečalo število delovno aktivnih oseb na nekaj več kot 820.000. V letu 2016 je bilo med mladimi 18.919 brezposelnih, kar je za 42 odstotkov manj, kot ob konca leta 2013, ko je bilo 32.523 mladih brez službe.
Hkrati pa je bil sprejet tudi nov izvedbeni načrt Jamstva za mlade 2016 – 2020, ki za nadaljnje zmanjševanje brezposelnosti med mladimi v petih letih namenja 300 milijonov evrov. Skupno je bilo v letu 2016 kar 40 milijonov več sredstev za programe zaposlovanja kot v letu poprej, kar se je odrazilo na trgu dela. Nižja brezposelnost in več aktivnih na trgu dela kaže na dobre rezultate programov aktivne politike zaposlovanja in na uspešno izvajanje programa Jamstvo za mlade.
V letu 2016 je bilo v celoti odpravljeno varčevanje na področju socialnih pomoči. Denarna socialna pomoč se je najprej zvišala z 270,82 na 288,81 evrov, sredi leta pa na 292,56 evrov. Zvišali so se tudi otroški dodatki za 97.000 otrok, za mlade očete pa se je uvedlo dodatnih 5 dni plačanega očetovskega dopusta. Podeljenih je bilo 3200 več državnih štipendij in na podlagi drugega razpisa 1000 novih štipendij za deficitarne poklice. Podpisanih je bilo 33 pogodb z izvajalci socialnovarstvenih programov, namenjenih preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin prebivalstva za obdobje od 2016 – 2020, v skupni vrednosti 11 milijonov evrov, ki jih izvajajo nevladne organizacije.
Napredek je zaznan tudi na področju zmanjšanja tveganje revščine. Podatki SURS-a o stopnji tveganja revščine v letu 2016 kažejo, da se revščina prvič po nastopu gospodarsko finančne krize zmanjšuje. Po stopnji tveganja revščine ali socialne izključenosti otrok je po zadnjih EUROSTAT podatkih Slovenija v družbi skandinavskih držav, na četrtem mestu. Pred Slovenijo so samo Švedska, Finska in Danska. Sloveniji sledijo Nizozemska, Nemčija in Češka.
Konec leta 2016 je bila s strani MDDSZ pripravljena tudi zakonodaja, ki bo v veljavo stopila v letu 2017. Zaznambe na nepremičninah upravičencev do varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči bodo ukinjene. Ukinitev zaznamb prinaša novela Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki se bo začela uporabljati 1. februarja 2017. Predvidoma sredi letošnjega leta bodo v veljavo stopile tudi spremembe zakona, s katerim se upokojencem s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa zagotovi zvišanje pokojnin na 500 evrov mesečno. Državni zbor RS je s sprejemom novele Zakona o praznikih in dela prostih dnevih vrnil 2. januar na seznam dela prostih dni in s tem odpravil ukinitev dvodnevnega praznovanja novega leta, ki je bila v Sloveniji sprejeta v paketu varčevalnih ukrepov.
Za zaščito najbolj ranljivih je bila v letu 2016 pripravljena novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki so jo poslanci potrdili 26. oktobra 2016. S to spremembo v Sloveniji bolje ščitimo žrtve nasilja v družini in učinkoviteje preprečujemo nadaljnje zlorabe. Zakon o preprečevanju nasilja v družini je osnova za vzpostavitev ničelne tolerance do nasilja, zmanjšanje in v končnem cilju odpravo vseh vrst nasilja. V letu 2016 so na MDDSZ naredili velike korake k izenačevanju možnosti invalidov, kar ugotavlja tudi Svet za invalide Republike Slovenije in poudarja, da smo v Sloveniji dosegli zgledno raven družbene skrbi za invalide.
Predsednik SD Židan ob napadih v Turčiji, Nemčiji in Švici: “V teh težkih časih čutimo bolečino in tudi pogum, da se ne predamo.”
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićSlovenski Socialni demokrati najostreje obsojamo terorizem in vsakršno uporabo nasilja za dosego kakršnega koli cilja. Zato tudi ostro obsojamo včerajšnji grozovit napad v Berlinu, kjer je napadalec s tovornjakom med božičnim sejmom ubil najmanj 12 ljudi in ranil še več deset nedolžnih oseb. Prav tako obsojamo napad v Ankari, kjer je bil umorjen ruski veleposlanik v Turčiji Nj. Eks. Andrey Karlov ter strelski napad v Zürichu, kjer je napadalec v muslimanskem verskem centru ranil tri ljudi.
Socialni demokrati smo mnenja, da moramo v teh težkih trenutkih stati ob strani prijateljem v Evropi in po svetu ter skupaj braniti mir in temeljne človekove vrednote. Ocenjujemo tudi, da morajo biti takšni napadi opomin, da je potrebno tesno sodelovanje mednarodne skupnosti za reševanje konfliktov po mirni poti in predvsem da je potrebno strniti vrste v boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu.
Hkrati tudi opozarjamo naj bodo ukrepi zoper nasilje, čeprav upravičeni z bolečino, vseeno v skladu z vladavino prava in ne smejo iti na račun temeljne človekove svobode in naših skupnih evropskih vrednot. Zato svarimo pred populističnimi in hitrimi potezami, ki bi lahko ogrozile evropske vrednote in principe civiliziranega sveta.
Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je danes, 20. decembra, podpredsedniku nemške zvezne vlade in liderju nemških Socialdemokratov Sigmarju Gabrielu poslal sožalno pismo in v svojem ter v imenu slovenskih Socialnih demokratov izrazil najgloblje sožalje družinam žrtev grozljivega terorističnega napada v Berlinu.
Židan je v pismu Gabrielu poudaril, da je šlo za dejanje terorizma, vredno najostrejše obsodbe, saj so bili napadeni temelji svobodnega sveta in evropske kulture. “Dovolite mi tudi, da ob tem izrazim svoje globoko prepričanje v solidarnost in sodelovanje pri zaščiti temeljnih evropskih vrednot, ki nas povezujejo in me utrjujejo v prepričanju da je sodelovanje v boju proti terorizmu nujno bolj kot kadar koli prej,” je še zapisal Židan in dodal, da “smo v teh težkih časih ob nemškem narodu, čutimo bolečino in tudi pogum, da se ne predamo”.
Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je na današnjem srečanju osebno izrazil sožalje in prenesel sočutje ob smrti kolega veleposlanika Karlova tudi Veleposlaniku Ruske Federacije v Ljubljani Nj. Eks. Doku Zavgaevu.
Sožalno pismo predsednika SD predsedniku nemške SPD:
Spoštovani predsednik, dragi Sigmar Gabriel,
Novica o včerajšnjem terorističnem napadu na božičnem sejmu v Berlinu me je globoko pretresla. Gre za dejanje terorizma, vredno najostrejše obsodbe, saj so bili napadeni temelji svobodnega sveta in evropske kulture.
Dovolite mi, da v imenu slovenskih Socialnih demokratov in v svojem imenu izrečem iskreno sožaljem svojcem žrtev, poškodovanim pa vse želje po skorajšnjem okrevanju.
Dovolite mi tudi, da ob tem izrazim svoje globoko prepričanje v solidarnost in sodelovanje pri zaščiti temeljnih evropskih vrednot, ki nas povezujejo in me utrjujejo v prepričanju da je sodelovanje v boju proti terorizmu nujno bolj kot kadar koli prej. V teh težkih časih smo ob nemškem narodu, čutimo bolečino in tudi pogum, da se ne predamo.
Prejmi prosim, spoštovani predsednik, izraze mojega globokega spoštovanja,
Dejan Židan
predsednik Socialnih demokratov
Socialni demokrati proaktivno podpiramo pobudo ZDUS za reševanje problematike pokojnin
/in Novice, Stranka, Vlada /by Denis SarkićV stranki Socialnih demokratov (SD) in Demokratični stranki upokojencev Slovenije (DeSUS) predlagamo, da koalicija aktivno pristopi k reševanju problematike pokojnin za tiste s polno, 40 letno pokojninsko dobo brez dokupa.
Strankama Socialnih demokratov in DeSUS je bila pobuda Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) predstavljena tekom prejšnjega tedna in oboji smo do te pobude pristopili proaktivno. Pripravili smo Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ), da se zagotovi nov institut najnižje pokojnine za starostno in invalidsko pokojnino. To je po prepričanju obeh strank nujno, saj verjamemo, da sta načeli vzajemnosti in solidarnosti temelja, na katerih moramo sprejemati tudi nadaljnje spremembe pokojninskega sistema v Republiki Sloveniji.
Socialni demokrati in DeSUS bomo že pripravljen predlog sprememb ZPIZ-a na prihodnjem vrhu koalicije predstavili tudi največji koalicijski stranki SMC in verjamemo, da bo predlogu naklonjena. Pričakujemo, da bo predlog še pred koncem leta vložen v parlamentarno proceduro, še bolj pa, da se bo ta čimprej poznal v ‘denarnicah’ upokojencev.
Prepričani smo, da bo to prvi, a ne edini korak pri urejanju pereče problematike (pre)nizkih pokojnin in posledično slabega socialnega statusa velikega števila upokojencev, tudi tistih, z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe brez dokupa.