Ko pomislim na učinkovito zunanjo politiko, sta prvi asociaciji konsistentnost in proaktivnost. In ko z analitičnimi očali pogledam slovensko zunanjo politiko, imam občutek, da omenjena elementa pogosto manjkata. Konsistentnost pri zunanjepolitičnih dejanjih temelji na enotnosti in jasnosti stališč, ki jih izvajamo, sledeč začrtanim in določenim ciljem. To zunanji politiki daje vidnost, subjektu, ki jo izvaja pa pripisuje lastnosti, kot so dosleden, odgovoren in načelen. V nasprotnem primeru zunanjepolitično delovanje države hitro okarakteriziramo kot ne dovolj odločno, državo pa kot nepomembno igralko na geostrateškem parketu.
Slovenska zunanja politika ni konsistentna, potrebuje boljše usklajevanje, saj se velikokrat zdi, da stališča in ‘kampanje’ niso vidne ali uspešne v drugih institucijah ali državah. Tudi tematske prioritete – kot je na primer zelena diplomacija – pogosto izgubijo rdečo nit oziroma pojavijo se zgolj takrat, ko se Slovenija poteguje za kakšno vlogo znotraj mednarodnih organizacij, pa še to v “zadnjem trenutku” (recimo kandidature v OZN – Organizaciji združenih narodov) ali ko država lobira za določeno stvar. Ravno zaradi te nekonsistentnosti, ko gre za usklajevanje, slovenska zunanja politika ne izkorišča v pravi meri potenciala, ki ga ima na področju znanstvene ali kulturne diplomacije. Pobude in predlogi torej obstajajo, a zaradi nezadostne usklajenosti nimajo dometa, ki bi ga lahko imele in to povzroča veliko škodo.
(Ne)konsistentnost se odraža tudi v obravnavi in zavzemanju pozicije do ključnih vprašanj v današnjem mozaiku mednarodne skupnosti. Eden izmed teh primerov je palestinsko vprašanje. Nedvomno je, da brez odločnih ukrepov mednarodne skupnosti miru na Bližnjem vzhodu ne bo mogoče doseči in zato je mednarodno priznanje neodvisne in samostojne države Palestine tudi s strani Slovenije absolutno nujno. Slovenija bi s tem naredila odločen in pogumen korak, pomemben za sožitje narodov na Bližnjem vzhodu. Socialni demokrati smo pred skoraj dvema letoma pozvali vlado, naj nemudoma prizna Palestino, s katero Slovenija že vrsto let vodi diplomatske odnose, a do danes do tega žal ni prišlo. Bojim se, da s tovrstnim obnašanjem, ko gre za občutljiva vprašanja in je treba ravnati pogumno in načelno, izgubljamo kredibilnost in spoštovanje v mednarodni skupnosti.
Zaradi odsotnosti proaktivnosti pa dolgoročno izgubljamo spoštovanja vreden glas na geopolitičnem zemljevidu. Ob razvoju komunikacijskih tehnologij, pa tudi ob naraščanju števila držav, boj za ugled v mednarodni skupnosti postaja vedno bolj zahteven. Od razvitih držav, kot je Slovenija, je pričakovati, da bo vodila dinamično, vsestransko in proaktivno zunanjo politiko ne glede na to, da je majhna in mlada država.
Nasprotno pa slovenska zunanja politika nemalokrat pokaže reakcijski, ne pa tudi proaktivni ali napredni karakter. Še več, zdi se, da po osamosvojitvi in ‘prodoru’ v mednarodne organizacije, po uspešno izpogajanemu članstvu v EU in predsedovanju Svetu EU v letu 2008, RS nima popolnoma dodelane in jasne vizije glede razvoja in profiliranja države, kar se odraža tudi v slovenski zunanji politiki. Zdi se, da smo v prvih desetih letih delovanja pokazali premišljeno, moderno, evropsko, napredno zunanjo politiko, da smo (na)pisali zgodbo o uspehu, na to pa se je začelo obdobje nemotivirane in reakcijske zunanje politike, ki je izgubila stratški interes.
Tovrstno delovanje je morda še najbolj očitno v EU zadevah. EU zadeve se – kar je velika napaka! – obravnava kot zunanje zadeve, kot zunanje delovanje Republike Slovenije. V 12-ih letih, kolikor je minilo od članstva v EU, se slovenski državni aparat ni navadil vključujočega delovanja, ko gre za EU. To sproža tudi učinek snežne kepe, ki odtujenost od EU prenaša na državljane Slovenije. Zato vselej prisotna retorika v slogu ‘EU tako zahteva! / Bruselj je tako ukazal’ ni ne pravična ne produktivna. Celovita integracija dimenzije EU v delovanje slovenske države in družbe bo dosežena le takrat, ko bo Slovenija imela jasno vizijo nadaljnjega razvoja Evropske unije in položaja in vloge Slovenije znotraj nje ter ko bo znala to na pravi način predstaviti in skomunicirati s svojimi državljani.
Verjamem, da je trenutna situacija v EU in obdobje po Brexit-u, ko je jasno, da ureditev EU potrebuje svež zagon, tudi za Slovenijo primeren čas, da premisli o svoji vlogi znotraj EU, pa tudi v širšem mednarodnem okolju. Za to potrebujemo iskren pogovor z ljudmi, politiki, gospodarstveniki, stroko, civilno družbo o tem, kako si predstavljajo EU v prihodnosti, kaj od nje pričakujejo in kaj bi spremenili.
Zato Sloveniji ob petindvajseti obletnici želim, da pridobi več konsistentnosti in bolj proaktivno delovanje zunanje politike, politike z dolgoročno vizijo, ki bo govorila z nacionalnim in evropskim glasom, kar je recept za uspeh v mednarodnih odnosih. In s katero bo naša država, naše zunanje ministrstvo in diplomati, Slovenci, ki bodo delali in zatopali našo državo v tujini postali zgled drugim državam na mednarodnem prizorišču. In si s tem zgledom in podporo države tudi odpirali vrata v mednarodne institucije.
Tanja Fajon
evropska poslanka S&D in predsednica Sveta SD za zunanjo politiko
Socialni demokrati ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićSocialni demokrati smo že večkrat obsodili vse povzročitelje žrtev in krivic v dvajsetem stoletju: brez razlikovanja, vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. In iz tega nismo kovali pristranega političnega kapitala. Ko gre za žrtve, s človeškega stališča ni razlik. Slovenija ima glede tega vprašanja do od vseh držav še najbolj čiste roke: prvi smo se uprli fašizmu, ko smo v Marezigah leta 1920 nagnali fašiste, ki so hoteli preprečiti Slovencem, da bi volili, nato smo ustanovili TIGR, nato dognali nevarnost nacizma in organizirali upor z OF na čelu, premagali smo nacizem in fašizem, organizirano delovali proti diktaturi kralja Aleksandra in se leta 1948 definitivno odlepili od stalinizma in komunizma po sovjetskem vzoru.
Bili smo nosilci samoupravljanja in neuvrščene politike, ki sta bili takrat prepoznani kot alternativi mezdnemu položaju delavcev, hegemonije velikih sil in blokovske delitve sveta. Leta 1990 smo se odločili za strankarsko demokracijo in leta 1991 za samostojno državo. To pa so zgodovinska dejstva, ki jih ne more potvoriti nobena politika!
Danes je povsem jasno, da desničarjem v Evropi ne gre in ni šlo za obsodbo holokavsta, niti ne nacizma in fašizma, niti ne stalinizma, temveč zgolj in samo za promocijo nacizma, fašizma in kolaborantstva. Tudi s praznovanjem ustanovitve domobranstva na Slovenskem, kolaborantske vojske, so jasno pokazali, da ne gre za spomin na žrtve nacizma in drugih totalitarizmov. To je projekt vrednotne in politične destabilizacije Slovenije in Evrope.
Gre za neizmerno provokacijo, na katero morajo vse protifašistične sile odreagirati. Gre za poskus rehabilitacije najbolj zločinskega režima v zgodovini človeštva in njihovih kolaborantov. Za Slovenijo in slovenski narod je to še toliko bolj boleče in tragično, saj so nacisti in fašisti izpolnjevali program popolne asimilacije ter sistematičnega uničenja slovenskega naroda, program, ki je poleg Židov in Romov najbolj prizadel Slovence. In kdor je kolaboriral pri tem programu si ne zasluži časti, temveč najhujšo grajo in zavrnitev.
Današnjim mladim generacijam Evropejk in Evropejcev na srečo ni bilo treba živeti v totalitarnem ali avtoritarnem režimu. A tega dejstva nikoli ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega. Za slovenske Socialne demokrate je zato izjemno pomembno, da ohranjamo spomin na zgodovino in je ne potvarjamo ter se vsi skupaj zavedamo, kako zelo drugačna je Evropa v primerjavi s preteklostjo. Zato je Evropska unija s svojimi demokratičnimi sistemi, svoboščinami in spoštovanjem pravne države ter temeljnih pravic posameznika za nas, Socialne demokrate in za vse prihodnje rodove, prava pot, da se tragedije iz prejšnjega stoletja ne bi nikoli več ponovile.
Židan ob otvoritvi 54. sejma AGRA: “Naravna bogastva mi samo upravljamo in smo jih dolžni predati svojim potomcem.”
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićV Gornji Radgoni se je v soboto, 20. avgusta, odprl 54. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, ki ga je simbolično s sprejemom košare stročnic v luči mednarodnega leta stročnic, letos otvoril predsednik vlade. Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan je v slavnostnem govoru izpostavil pomembnost varovanja naravnih virov, še posebej kmetijskih zemljišč. Varovanje kmetijskih zemljišč je podprl tudi predsednik vlade, ki je v nagovoru dejal, da bo zemljo možno pozidati, kot se je to dogajalo v preteklosti, le še izjemoma. Sicer pa je minister v nagovoru posebej izpostavil mlade kmete v katerih “prepoznavamo prihodnost slovenskega kmetijstva”, in dodal, da verjame, “da če bodo mladi kmeti bolj prevzeli kmetijstvo v svoje roke, bo razvoj hitrejši”.
Minister Dejan Židan je v svojem govoru na otvoritvi sejma AGRA, izpostavil predvsem pomembnost varovanja slovenskih kmetijskih zemljišč, za katere Slovenija v 25 letih samostojnosti ni skrbela zgledno. Kot je dejal Židan, smo imeli pred 25 leti 560.000 hektarjev obdelovalnih kmetijskih površin. Zaraščanje in predvsem pozidava, sta v tem obdobju povzročili, da smo izgubili 15 odstotkov kvalitetnih kmetijskih zemljišč. “To je nedopustno, škodljivo in naša država si to ni zaslužila,” je povedal minister Židan ter dodal, da nam pa je uspelo izgubljanje kmetijskih zemljišč v zadnjih letih ustaviti. Vse od leta 2010 vlagamo velike napore, da ljudem in odločevalcem dopovemo, da naravna bogastva niso naša.
“Naravna bogastva mi samo upravljamo in smo jih dolžni predati svojim potomcem,” je dejal Židan. Ohranjanje kvalitetnih kmetijskih zemljišč je po besedah ministra Židana pomembno tudi iz razloga prehranske varnosti. “Danes mogoče ne občutimo, da je hrana vrednota, ker jo je v tem trenutku preveč. Nobena projekcija, ki jih poznam ne govori o tem, da bo prehrane preveč tudi v bodoče. Vse projekcije, ki jih poznam govorijo, da bo hrane premalo,” je povedal minister in pozval vse, da po najboljših močeh pomagajo pri zaščiti slovenskih kmetijskih zemljišč in s tem dolgoročne prehranske varnosti. Zato minister Židan poziva vse odgovorne za slovenska kmetijska zemljišča in za slovensko proizvodnjo hrane, da pomagajo pri varovanju slovenskih kmetijskih zemljišč, ker so brez njih so vsi pogovori, vsi sejmi in vse ostalo povsem brez pomena. Minister Židan je kmetom tudi obljubil pomoč vlade ob izzivih, ko so cene zaradi presežkov nizke.
Kmetijski minister Židan se je v nagovoru dotaknil tudi mladih kmetov in s tem povezano skrbjo za prihodnost slovenskega kmetijstva in podeželja. “V posebno veselje mi je, da je Ministrstvo za kmetijstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica in predstavniki mladih kmetov podpisalo poseben akcijski načrt, kako izboljšati položaj mladih kmetov. V mladih kmetih je novo znanje, nova energija in tudi pogum,” je poudaril Židan. Minister je na koncu vse zbrane povabil na ogled razstavnega prostora Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, kjer so izpostavljene teme projekt za svetovni dan čebel, mladi kmeti in mednarodno leto stročnic. Po slavnostni otvoritvi sta si minister Židan in predsednik vlade Cerar, ogledala sejem AGRA in si ogledala razstavni prostor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer je minister Židan podrobno predstavil interaktivni razstavni paviljon, ki je namenjen promociji Svetovnega dneva čebel.
Predsednik SD in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan ter državna sekretarka na MKGP mag. Tanja Strniša pa bosta v sredo, 24. avgusta, na sejmu AGRA sprejela in vodila delegacijo Socialnih demokratov, v kateri bodo poslanci SD na čelu z vodjo Matjažem Hanom, ministrici in župani iz vrst SD ter vodstva lokalnih organizacij SD v Pomurju.
Komentar Tanje Fajon o slovenski zunanji politiki: Odsotnost konsistentnosti in proaktivnosti
/in Mnenja, Novice /by Denis SarkićKo pomislim na učinkovito zunanjo politiko, sta prvi asociaciji konsistentnost in proaktivnost. In ko z analitičnimi očali pogledam slovensko zunanjo politiko, imam občutek, da omenjena elementa pogosto manjkata. Konsistentnost pri zunanjepolitičnih dejanjih temelji na enotnosti in jasnosti stališč, ki jih izvajamo, sledeč začrtanim in določenim ciljem. To zunanji politiki daje vidnost, subjektu, ki jo izvaja pa pripisuje lastnosti, kot so dosleden, odgovoren in načelen. V nasprotnem primeru zunanjepolitično delovanje države hitro okarakteriziramo kot ne dovolj odločno, državo pa kot nepomembno igralko na geostrateškem parketu.
Slovenska zunanja politika ni konsistentna, potrebuje boljše usklajevanje, saj se velikokrat zdi, da stališča in ‘kampanje’ niso vidne ali uspešne v drugih institucijah ali državah. Tudi tematske prioritete – kot je na primer zelena diplomacija – pogosto izgubijo rdečo nit oziroma pojavijo se zgolj takrat, ko se Slovenija poteguje za kakšno vlogo znotraj mednarodnih organizacij, pa še to v “zadnjem trenutku” (recimo kandidature v OZN – Organizaciji združenih narodov) ali ko država lobira za določeno stvar. Ravno zaradi te nekonsistentnosti, ko gre za usklajevanje, slovenska zunanja politika ne izkorišča v pravi meri potenciala, ki ga ima na področju znanstvene ali kulturne diplomacije. Pobude in predlogi torej obstajajo, a zaradi nezadostne usklajenosti nimajo dometa, ki bi ga lahko imele in to povzroča veliko škodo.
(Ne)konsistentnost se odraža tudi v obravnavi in zavzemanju pozicije do ključnih vprašanj v današnjem mozaiku mednarodne skupnosti. Eden izmed teh primerov je palestinsko vprašanje. Nedvomno je, da brez odločnih ukrepov mednarodne skupnosti miru na Bližnjem vzhodu ne bo mogoče doseči in zato je mednarodno priznanje neodvisne in samostojne države Palestine tudi s strani Slovenije absolutno nujno. Slovenija bi s tem naredila odločen in pogumen korak, pomemben za sožitje narodov na Bližnjem vzhodu. Socialni demokrati smo pred skoraj dvema letoma pozvali vlado, naj nemudoma prizna Palestino, s katero Slovenija že vrsto let vodi diplomatske odnose, a do danes do tega žal ni prišlo. Bojim se, da s tovrstnim obnašanjem, ko gre za občutljiva vprašanja in je treba ravnati pogumno in načelno, izgubljamo kredibilnost in spoštovanje v mednarodni skupnosti.
Zaradi odsotnosti proaktivnosti pa dolgoročno izgubljamo spoštovanja vreden glas na geopolitičnem zemljevidu. Ob razvoju komunikacijskih tehnologij, pa tudi ob naraščanju števila držav, boj za ugled v mednarodni skupnosti postaja vedno bolj zahteven. Od razvitih držav, kot je Slovenija, je pričakovati, da bo vodila dinamično, vsestransko in proaktivno zunanjo politiko ne glede na to, da je majhna in mlada država.
Nasprotno pa slovenska zunanja politika nemalokrat pokaže reakcijski, ne pa tudi proaktivni ali napredni karakter. Še več, zdi se, da po osamosvojitvi in ‘prodoru’ v mednarodne organizacije, po uspešno izpogajanemu članstvu v EU in predsedovanju Svetu EU v letu 2008, RS nima popolnoma dodelane in jasne vizije glede razvoja in profiliranja države, kar se odraža tudi v slovenski zunanji politiki. Zdi se, da smo v prvih desetih letih delovanja pokazali premišljeno, moderno, evropsko, napredno zunanjo politiko, da smo (na)pisali zgodbo o uspehu, na to pa se je začelo obdobje nemotivirane in reakcijske zunanje politike, ki je izgubila stratški interes.
Tovrstno delovanje je morda še najbolj očitno v EU zadevah. EU zadeve se – kar je velika napaka! – obravnava kot zunanje zadeve, kot zunanje delovanje Republike Slovenije. V 12-ih letih, kolikor je minilo od članstva v EU, se slovenski državni aparat ni navadil vključujočega delovanja, ko gre za EU. To sproža tudi učinek snežne kepe, ki odtujenost od EU prenaša na državljane Slovenije. Zato vselej prisotna retorika v slogu ‘EU tako zahteva! / Bruselj je tako ukazal’ ni ne pravična ne produktivna. Celovita integracija dimenzije EU v delovanje slovenske države in družbe bo dosežena le takrat, ko bo Slovenija imela jasno vizijo nadaljnjega razvoja Evropske unije in položaja in vloge Slovenije znotraj nje ter ko bo znala to na pravi način predstaviti in skomunicirati s svojimi državljani.
Verjamem, da je trenutna situacija v EU in obdobje po Brexit-u, ko je jasno, da ureditev EU potrebuje svež zagon, tudi za Slovenijo primeren čas, da premisli o svoji vlogi znotraj EU, pa tudi v širšem mednarodnem okolju. Za to potrebujemo iskren pogovor z ljudmi, politiki, gospodarstveniki, stroko, civilno družbo o tem, kako si predstavljajo EU v prihodnosti, kaj od nje pričakujejo in kaj bi spremenili.
Zato Sloveniji ob petindvajseti obletnici želim, da pridobi več konsistentnosti in bolj proaktivno delovanje zunanje politike, politike z dolgoročno vizijo, ki bo govorila z nacionalnim in evropskim glasom, kar je recept za uspeh v mednarodnih odnosih. In s katero bo naša država, naše zunanje ministrstvo in diplomati, Slovenci, ki bodo delali in zatopali našo državo v tujini postali zgled drugim državam na mednarodnem prizorišču. In si s tem zgledom in podporo države tudi odpirali vrata v mednarodne institucije.
Tanja Fajon
evropska poslanka S&D in predsednica Sveta SD za zunanjo politiko
Komentar dr. France Križanič: O razprodaji Slovenije
/in Mnenja, Novice /by prOdločitev države za prodajo svojega deleža v danem podjetjuje stvar mikroekonomske presoje in ne vodenja ekonomske politike. Če je podjetje pomembno za delovanje narodnega gospodarstva, ima njegova prodaja lahko tudi večje narodnogospodarske posledice. Za podjetja, ki so naravni monopoli (na primer Telekom in Aerodrom Ljubljana) je prodaja tvegana, saj prepušča monopolni prihodek privatnikom in najverjetneje njegov odliv v tujino. Nekateri gospodarski subjekti (kot sta na primer NKBM ali paMercator) s svojimi storitvami omogočajo delovanje dobršnega dela našega gospodarstva. Delujejo torej kot t.i. »mrežna podjetja«. Za podjetja kot so Elan, Fotona, Helios in Unior velja, da so razvojno intenzivna. Prevzemnik jih bo v procesu prilagajanja svojemu načinu poslovanja ustrezno zmanjšal in prilagodil svojim interesom (pri Elanu lahko ta proces opazujemo ob opustitvi programa razvoja in proizvodnje skakalnih smuči). Kupec podjetja pridobi trg in odpravi konkurenco, slovensko narodno gospodarstvo pa izgubi delovna mesta srednjega sloja: upravljavce, razvijalce, tržnike, tehnologe in vsa ostala delovna mesta vezana na uspešno delujoča jedra podjetij.
Prodaja podjetij, ki nimajo narave monopolov, niso zelo razvojno intenzivna in ne oskrbujejo ali odkupujejo blaga in storitev od večjega dela slovenskega gospodarstva, na prvi pogled ne predstavlja večjega makroekonomskega problema. Takšni primeri, vključeni v različne državne načrte odprodaje, so: Aero, Cinkarna Celje, Paloma, Terme Olimia. Podjetja, kot so Žito, Ljubljanske Mlekarne, Pivovarna Union in Laško smo že odprodali. Vprašanje je kaj bo od teh gospodarskih subjektov ostalo po njihovem prevzemu? Iz dosedanjih centrov razvoja na nekem sicer omejenem področju bodo postala hčerinske družbe za proizvodnjo in prodajo. Lastnik jih bo uporabljal dokler se stroški (zlasti plače) ne povišajo do take mere, da se mu bo izplačalo proizvodnjo preseliti tja kjer so ti stroški (plače) nižji. V jeziku teorije mednarodnih ekonomskih odnosov bi rekli, da smo podjetja proizvodnega ciklusa (ta ki z angažmajem znanja kreirajo raznolikost ponudbe na trgu) spremenili v t.i. »footloose« podjetja (ta, ki se selijo v območja z najnižjimi stroški).
Seveda pa so v Sloveniji podjetja, ki bi jim zelo koristil kredibilen strateški partner. Vendar jih je treba temu partnerju tudi prodati. Takšno podjetje je bilo na primer Adria Airways. Tako kot je bila prodana, predstavlja »laboratorijski primer« na katerem bomo lahko opazovali, kako bo novi lastnikspreminjal poslanstvo tega podjetja ne glede na potrebemobilnosti slovenskega prebivalstva.
Vprašajmo se še, kakšne bodo končne posledice, če bo začet proces razprodaje podjetij s sedežem in težiščem svojih razvojnih funkcij v Sloveniji stekel do konca (Mercator ob prevzemu ni bil državno pač pa privatno podjetje, proces prodaje podjetij po letu 2012 je sprožila država, a je bil precej širši od prodaje državnih deležev). Ob nadaljevanju nepremišljene razprodaje in transformacije samostojnih podjetij v podružnice bo Slovenija namreč dosegla raven, ko pri nas ne bo več možno uvajati gospodarskega razvoja, akumulacija bo odtekala, podjetja infrastrukturne narave pa bodo skrčila svojo ponudbo. Zopet bomo polkolonija in takokot na koncu 19. stoletja se bomo soočili z eksodusom (med 1880 in 1910 se je, po podatkih Enciklopedije Slovenije, odselila približno tretjina našega prebivalstva). Za razliko od takratnih razmer si bodo tokrat morali ljudje, ki bodo ostali,zelo verjetno za svoj obstoj pomagati z razbojništvom. Gre zaobliko preživetja obstrancev, izključenih ali ubogih (teoretično jo je v knjigi »Razbojniki« obdelal angleški zgodovinar Eric Hobsbawm). V sodobnem svetu razbojniške tolpe oziroma združbe imenujemo »gangs«.
Naj končam optimistično. Ko je Nobelov nagrajenec Simon Kuznets (za bralce Svobodne besede: od 1942 do 1944 je vodil »Bureau of Planning and Statistics, War Production Board«, državni organ, ki je v ZDA organiziral proizvodnjo za vojaške potrebe) empirično analiziral kaj vpliva na moderno gospodarsko rast, je odkril štiri t.i. nacionalne faktorje (velikost, lega, naravne danosti ter zgodovinska dediščina narodnega gospodarstva), zaradi katerih se ta med državami razlikuje. Po drugi strani pa je ugotovil, da obstajajo tudi trije t.i. transnacionalni (vsem skupni) faktorji: (1) sistem produkcije, ki temelji na tehnološkem potencialu danem z dosežki znanosti, (2) želja po višjem življenjskem standardu ter (3) nacionalna država. Proces razprodaje Slovenije (njenih ključnih podjetij) je po 2012 postal možen zaradi nedelovanja (neustreznega delovanja) Kuznetsovega tretjega transnacionalnega faktorja: organizirane nacionalne države. Začetek sodne obravnave odgovornih za destabilizacijo Slovenije (namenjeno ustvarjanju pogojev za razprodajo Slovenije) pomeni, da tak scenarij ni neizogiben. Morda pa vendarle lahko ostanemo optimisti.
Hočevar: Forum starejših SD bo aktivno sodeloval pri oblikovanju demografskega sklada
/in Forum starejših, Novice, Stranka /by Denis Sarkić“Forum starejših Socialnih demokratov jeseni čaka veliko dela,” je povedal njegov predsednik mag. Franc Hočevar na novinarski konferenci v Ljubljani. Skupaj z Mladim forumom SD bodo med drugim na jesen sodelovali pri oblikovanju demografskega sklada, ki naj bi zagotavljal nemoteno izplačevanje pokojnin tudi v prihodnje. Oblikovanje demografskega sklada, ki bi moral biti v skladu z zakonom o Slovenskem državnem holdingu ustanovljen do konca lanskega leta, je nujno, je dejal predsednik Foruma starejših SD Franc Hočevar.
Kot je povedal Hočevar, bo Forum starejših SD skupaj z Mladim forumom SD namenjal veliko pozornost tudi zaposlovanju in odpiranju novih delovnih mest, od katerih je odvisno področje pokojnin. Nekaj pomembnih rezultatov na tem področju je po njegovih besedah že storjenih. “Število brezposelnih je v preteklem mesecu padlo pod 100.000, število zaposlenih pa se dviguje nad 809.000,” je povedal Hočevar. Ukrepi ministrstva za delo, ki ga vodi ministrica dr. Anja Kopač Mrak iz vrst SD, gredo tako po njegovih besedah v pravo smer.
Prednostna naloga Foruma starejših SD je tudi področje dolgotrajne oskrbe. Zakon o dolgotrajni oskrbi je nujen, saj se število odvisnih od 24-urne oskrbe povečuje in je že preseglo 30.000, je spomnil. Forum starejših si bo nadalje prizadeval za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu, saj so največje žrtve takšnih razmer prav starejši. V okviru razprav o zdravstveni reformi bodo tej problematiki po njegovih besedah namenili še posebno pozornost.
Bela knjiga o pokojninah, s katero se je sredi aprila začela razprava o prihodnosti pokojninskega sistema, gre po oceni Foruma starejših SD v pravo smer. Starejši imajo po Hočevarjevih besedah izkušnje in lahko realno presojajo učinke različnih ukrepov, med njimi tudi tiste iz zadnje pokojninske reforme, ki je začela veljati z letom 2013. V Forumu starejših SD želijo delovati tudi na lokalni ravni. V teh prizadevanjih poteka oblikovanje lokalnih odborov, ki naj bi jih bilo sčasoma vsaj deset, zdaj jih namreč deluje že osem.
Forum starejših SD, ki aktivno deluje od decembra lani, je posvetovalni organ stranke SD. Med drugim ga sestavljajo starejši člani SD, z njimi sodelujeta tudi prvi predsednik republike Milan Kučan in nekdanji predsednik stranke dr. Janez Kocijančič, v predsedstvu foruma pa sodelujejo starosta stranke Miran Potrč, nekdanji poslanci; Breda Pečan, Miloš Pavlica in Mirko Brulc ter nekdanja ministra Jožica Puhar in Sergej Pelhan. Forum starejših SD stranki pomaga pri oblikovanju stališč zlasti na področju pravic starejših.
V javnosti so se pojavili očitki, da je bil Forum starejših SD ustanovljen z namenom, da prevzame del upokojenske volilne baze stranki DeSUS. Hočevar je danes na novinarski konferenci to zavrnil. “Forum ni bil ustanovljen zaradi predsednika Karla Erjavca in stranke DeSUS,” je zatrdil Hočevar ter dodal, da je bil forum starejših obujen zato, da bi bili starejši bolj neposredno vključeni v reševanje problematike na področju starejših, da bi nanjo gledali kompleksno in da bi dosegli cilje za višjo kakovost življenja starejših državljank in državljanov Republike Slovenije.
Poslanska pobuda Matjaža Nemca notranji ministrici in kmetijskemu ministru v zvezi z izvajanjem zakonodaje s področja zaščite živali
/in Novice, Poslanska skupina, Vlada /by prPoslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec je v zvezi z izvajanjem zakonodaje s področja zaščite živali na ministrico za notranje zadeve ter ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovil poslansko pobudo.
Poslanska pobuda Matjaža Nemca notranji ministrici in kmetijskemu ministru:
V zadnjih dneh je ponovno veliko govora o neodgovornem ravnanju lastnikov živali. Veliko prahu sta dvignila primera psov zaprtih v razgretem avtomobilu v Kopru in že takoj naslednji dan v Mariboru. Verjamem, da ste s primeroma – če ne drugače pa iz medijev – seznanjeni, zato na tem mestu dogodkov ne bom povzemal.
Razlog za to pobudo tiči drugje. Samo ta dva primera, ki zelo odmevata, ponovno in bolj kot kdajkoli odpirata številna vprašanja, ki se dotikajo ukrepanj v primeru, ko na vročem soncu v avtomobilu naletimo na psa. Zaskrbljeni državljani imajo občutek, da pristojne službe velikokrat zatajijo. Ker mi je njihova skrb blizu, si resnično želim, da končno vzpostavimo prakso dopustnih ravnanj in odgovorno postopanje vpletenih.
Po navedbah društev za zaščito živali, se pristojne službe v primeru psa, zaprtega v avtu v Kopru sploh niso odzvale, kar je po mojem trdnem prepričanju nedopustno. Drugače so ravnali policisti v Mariboru. Razlika v ravnanjih, v razmaku nekaj ur, kaže na to, da postopki niso predpisani in enotni. Pa bi morali biti.
Neodzivnosti pristojnih služb (policija, veterinarska inšpekcija, zavetišče) v primeru Kopra kaže na komunikacijski šum in nedorečenosti glede pristojnosti. Ena od izjav Veterinarske inšpekcije je bila, da inšpektor postopek izpelje le v primeru, ko ga o tem obvesti policija. Ker slednje kaže na prelaganje odgovornosti med pristojnimi službami je nujno, da so v tovrstnih primerih pristojnosti jasno opredeljene, postopki pa natančno določeni.
Na podlagi vsega navedenega, vam spoštovana ministrica mag. Vesna Györkös Žnidar, s to pobudo predlagam izdajo obveznih navodil policistom kako ravnati v tovrstnih primerih. Spoštovani minister mag. Dejan Židan, enako pobudo za izdajo obveznih navodil uradnim veterinarjem oziroma veterinarski inšpekciji predlagam tudi vam.
Ni odveč, če tudi na tem mestu še enkrat pozovemo lastnike živali k odgovornemu lastništvu; me pa žalosti, da moramo vedno znova poudarjati, da je zapiranje živali v avtomobile, ko je ozračje pregreto, nedopustno! Za ponazoritev teže problema naj navedem podatek, da lahko toplotni udar za žival, zaprto v avtomobilu ali privezano na soncu nastopi že v manj kot 10 minutah.
Pri tem pa vam, minister mag. Židan, še predlagam, da na pristojnem ministrstvu razmislite tudi o dopolnitvah prekrškovnih določb v Zakonu o zaščiti živali, ki naj (denarno) sankcionirajo tudi malomarnost lastnikov živali, saj je ravno ta najpogostejši vzrok za nepotrebno trpljenje živali.
Menim, da smo kot družba že dovolj zreli in ozaveščeni, da se strinjamo v načelnih usmeritvah da so vsa ravnanja, ki namerno ali pa “zgolj” iz čiste malomarnosti povzročajo trpljenje živalim, nesprejemljiva in jih je potrebno primerno sankcionirati.
Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov
Minister Židan: Akcijski načrt temelj za uspešno delo in prihodnost mladih kmetov
/in Novice, Vlada /by prMinister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je skupaj s predsednikom Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) Rokom Damijanom in predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cvetkom Zupančičem podpisal dogovor o izvedbi akcijskega načrta dela z mladimi kmeti v obdobju 2016 – 2020. Namen akcijskega načrta je po besedah ministra Židana “omogočiti boljši položaj mlademu kmetu, ki ga bo ministrstvo tudi po prejemu sredstev iz razpisov, spremljalo naprej in mu pomagalo pri razvoju”. Slavnostni podpis dogovora se je odvijal na kmetiji Ostanek Heric v vasi Velike Pece pri Šentvidu pri Stični, kjer kmetijo pogumno in inovativno vodi mlada prevzemnica kmetije Damijana Ostanek Heric.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je ob robu današnjega podpisa spomnil, da je do ideje priprave akcijskega načrta prišlo na prvem srečanju mladih prevzemnikov letos spomladi na Fakulteti za biosistemske vede v Mariboru. “Po srečanju na ministrstvu in ustanovitvi delovne skupine je nastal sistematično narejen načrt, kjer je zelo jasno napisano, kdo je nosilec posameznega ukrepa, kakšni so cilji in kriteriji ter časovno obdobje za doseganje ciljev, vsaka institucija pa tudi določi skrbnika tega dogovora,” je razložil Židan.
Minister Židan je povedal, da so njegova pričakovanja načrta dela z mladimi kmeti velika. “V Sloveniji si na področju kmetijstva želimo preboj, ta preboj pa mora temeljiti na ljudeh, ki imajo več energije, več znanja in predvsem več poguma,” je povedal minister in dodal, da bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano osebno delalo z mladimi prevzemniki in jim pomagalo na njihovi poti. Minister Židan je posebej izpostavil pomembnost inovativnosti in prav kmetija na kateri se odvija podpis akcijskega načrta ima po njegovih besedah tisto, kar predstavlja možnost hitrejšega razvoja Slovenskega kmetijstva. “Obvladovanje proizvodnje, predelava osnovnih kmetijskih surovin, ki se pridelajo na kmetiji in prodaja končnih proizvodov,” je poudaril Židan.
Na vprašanje, zakaj je današnji podpis akcijskega načrta pomemben, pa je minister dejal, da je namen tega predvsem to, da bo mlademu kmetu bolje. “Na ta način bomo v tem obdobju ustvarili skupino do 2000 mladih kmetov, ki bodo na področju prehrane in kmetijstva naredili preboj,” je dodal Židan.
Predsednik SD Židan v intervjuju za Večer: “Ne želimo si predčasnih volitev, ampak politično stabilnost v Sloveniji.”
/in Novice, Stranka, Vlada /by Denis SarkićPredsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v današnjem intervjuju za Večer zatrdil, da SD nikoli ni spodjedala vlade. “Ocenjujem, da smo najbolj trden člen koalicije, zato ker ves čas spremljamo izvrševanje koalicijske pogodbe. Ne želimo si predčasnih volitev, ker namen strank ni imeti čim večjega števila poslancev v opoziciji,” je še dejal Židan. “Ne glede na to, kako nam kažejo raziskave javnega mnenja, se bomo trudili, da ta vlada pripelje mandat do konca,” je poudaril Židan, sicer tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter podpredsednik Vlade Republike Slovenije.
V pogovoru z novinarjema Alešem Kocjanom in Urošem Esihom se je dotaknil tudi izbora novega finančnega ministra po nepričakovanem odstopu dr. Dušana Mramorja. “Želim si ministra, ki bo razumel, da lahko trošimo toliko, kolikor imamo,” je povedal. A istočasno si želi, da bi bil minister tudi pristaš rasti, saj je razdolževanje države lažje doseči ob gospodarski rasti.
Na vprašanje, če v SD računajo, da jim bo uspelo od novega ministra za finance iztržiti višje socialne transferje in hitrejše rahljanje varčevalnih ukrepov, je odgovoril, da je pomembno, da se vsak minister, tudi finančni, drži koalicijske pogodbe. “Je pa pomembno, da pri izboljšanjem javnofinančnem položaju pridobijo neposredne ugodnosti tudi državljani,” je navedel Židan. Glede usklajevanja ukrepov za davčno prestrukturiranje, kjer je bila SD v koaliciji med najbolj zahtevnimi pogajalci, je priznal, da bi v stranki še bolj posegli v dohodninsko lestvico, a je davčna reforma vedno kompromis. Tokratni kompromis ocenjujejo kot dober, ker so na eni strani zelo učinkovito posegli v izplačila za poslovno uspešnost ter se dogovoriti tudi za dohodninsko razbremenitev tistih z najnižjimi dohodki z zvišanjem dohodkovnega praga za upravičenost do najvišje dodatne splošne olajšave.
O očitku vladi, da razmišlja o konkurenci Luki Koper na območju koprskega pristanišča, je Židan dejal, da bi to pomenilo, da se ne razmišlja dovolj strateško. A zavzemanje za perspektivo Luke Koper in njen razvoj po njegovih besedah ne pomeni, da bo vlada tolerirala morebitne nepravilnosti znotraj delniške družbe Luke Koper. Ena hujših oblik nepravilnosti so po njegovih besedah informacije, da sta znotraj Luke Koper dve vrsti zaposlenih z različnimi pravicami. To je znak nadzornemu svetu Luke Koper in pristojnim inšpekcijskim službam, da zadeve raziščejo in ukrepajo, če gre za kršitev zakonodaje. Zdaj, ko so se stvari v Luki Koper na videz umirile, po Židanovih besedah ni čas, da se nanjo pozabi, ampak, da se v miru analizira, kaj se je zgodilo. “Želimo si državno Luko Koper brez sumov spornih dejanj,” je bil jasen predsednik SD.
Židan je spregovoril tudi o ciljih stranke in na vprašanje, ali vidi upokojensko bazo volivcev kot potencial, kjer lahko SD raste, pa je odgovoril, da bo “znotraj upokojenske baze raslo več strank, ker se je dosedanji model izpel”. “Ideja, da vse upokojence zastopa ena politična stranka, ni dala rezultatov, saj se je položaj upokojencev očitno poslabšal,” je bil oster Židan. Nova usmeritev Zveze društev upokojencev Slovenije je po njegovih besedah torej, da kot partnerja razumejo vse politične stranke. SD ima glede izboljšanja razmer za upokojence tri cilje: vzdrževati realno vrednost pokojnin, skrajšanje čakalnih dob in razvezati varstveni dodatek.
Celoten intervju si lahko preberete na povezavi spletnega Večera: http://skrci.me/7dm4s
Predsednik SD ob napadu v Nici: “V teh težkih časih smo ob francoskem narodu, čutimo bolečino in tudi pogum, da se ne predamo.”
/in EU, Novice, Stranka /by Denis SarkićSlovenski Socialni demokrati ostro obsojamo teroristični napad v francoski Nici. Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v petek, 15. julija, predsedniku Francoske Republike Françoisu Hollandu poslal sožalno pismo in v svojem ter v imenu slovenskih Socialnih demokratov izrazil najgloblje sožalje družinam žrtev grozljivega terorističnega napada v Nici.
Židan je v pismu Hollandu poudaril, da šlo je za napad na vrednote evropske demokracije, solidarnosti, enakosti, svobode in miru. “Zdaj je čas, ko se moramo vsi skupaj še močneje postavili za naše evropske vrednote, za Evropo miru, demokracije in človekovih pravic ter se združiti v boju proti terorizmu na naših tleh,” je še zapisal Židan.
Predsednik Židan se je skupaj z delegacijo SD vpisal še v žalno knjigo na Veleposlaništvu Francoske Republike v Sloveniji, nato pa je delegacija, v kateri so bili tudi poslanec in namestnik vodje PS SD Jan Škoberne, podpredsednik Mladega foruma Andrej Omerzel ter podpredsednica Mladih evropskih Socialistvov (YES) Neva Grašič, skupaj položila cvetje in prižgala sveče ter se poklonila žrtvam terorističnega napada.
Poslanec Veber sprašuje Vlado RS glede poslovanja DUTB oz. t.i. slabe banke
/in Novice, Poslanska skupina, Vlada /by Denis SarkićPoslanec Socialnih demokratov Janko Veber je v zvezi s poslovanjem Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na Vlado Republike Slovenije naslovil poslansko vprašanje.
Poslansko vprašanje Janka Vebra za Vlado RS:
Sanacija slovenskega bančnega sistema je izjemno draga in žal prepletena z netransparentnimi postopki, na kar sem opozarjal že ob ustanovitvi Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). DUTB ali t.i. slabo banko je ustanovila vlada Janeza Janše, ki je za glavni razlog ustanovitve navedla razčiščevanje domnevno spornih poslov v slovenskih bankah. Minister za finance, ki je predlagal in izpeljal ustanovitev, je bil Janez Šušteršič.
Vodstvu DUTB je vlada odobrila izredno visoke plače in jim omogočila tudi 12 mesečne odpravnine v primeru razrešitve. Ob ustanovitvi je vlada dokapitalizirala DUTB s 3,6 mio EUR, ki so šli skoraj v celoti za stroške svetovalne pogodbe družbe Quartz+Co, tudi s podjetjem v lasti nekdanjega izvršnega direktorja DUTB Torbjorna Manssona v vrednosti 2,1 mio EUR. Te pogodbe sedaj preiskuje policija.
Sporen je tudi seznam za prenos terjatev na slabo banko, ki ga je sestavil takratni minister za finance Janez Šušteršič. Najel je tuje svetovalno podjetje ERC, ki je dobilo kar 2,5 mio EUR za pregled poslovanja slovenskih bank. Banke so na DUTB prenesle za 5 mrd EUR slabih terjatev in za to prejele 1,5 mrd EUR državnih obveznic. Država je ob tem v DUTB vložila še 204 mio EUR sredstev.
Tega obdobja se spominjamo po tem, da so predstavniki takratne oblasti naredili vse, da referendum proti SDH in slabi banki ne bi uspel. Z grafologom so preiskovali podpise poslancev PS in nekje »izgubili« 361 zbranih podpisov pod sindikalno zahtevo za referendum. Podpisi so se »izgubili« na poti med Državnim zborom, pod vodstvom predsednika DZ Gregorja Viranta iz Državljanske liste in Ministrstvom za notranje zadeve, pod vodstvom ministra SDS Vinka Gorenaka.
Svojo vlogo je odigralo tudi Ustavno sodišče RS, ki je preprečilo ljudski referendum o SDH in slabi banki. To so storili zaradi »zagotavljanja pogojev za razvoj gospodarskega sistema« in »uresničevanja človekovih pravic zlasti pravic socialne varnosti in varstva dela«. Ob tem so v odločbi omenili, da je »Državni zbor izkazal, da je treba nujno zagotoviti takojšnjo uveljavitev zakonskih ukrepov, zaradi varstva navedenih vrednot v danih okoliščinah ekonomske krize«. Matevž Krivic je to odločitev pospremil z besedami, da se približuje konec ustavnega prava ali vsaj konec zaupanja v ustavno sodišče kot nepristranskega varuha ustave.
Naslednja vlada pod vodstvom Alenke Bratušek je nepregleden projekt slabe banke in SDH pospešeno nadaljevala. Glede na pregled poslovanja vidimo, da so podjetja dokončno prevzeli prodajno svetovalni lobiji. Iz teh podjetij se izčrpava milijone svetovalnih in drugih honorarjev. Vlada RS je edina, ki ima v državi zakonite vzvode za prekinitev stanja na tem področju. Toda iz poročila Ministrstva za finance glede opravljanja nadzora nad DUTB vidimo, da se zateka k izogibanju odgovornosti saj navaja, da odločitve sprejema DUTB in ne vlada ali ministrstvo.
Zato Vladi Republike Slovenije postavljam naslednja vprašanja:
– Ali Vlada RS razume, da je kot skupščina DUTB in edini ter 100% lastnik DUTB v celoti odgovorna za vse posle in vse nepravilnosti pri poslovanju DUTB?
– Ali Vlada RS kot skupščina DUTB podpira poslovanje DUTB?
– Ali je Vlada RS mnenja, da notranji korporativni nadzor nad poslovanjem DUTB deluje primerno?
– Ali bo Vlada RS zagotovila zunanji nadzor državnih inštitucij nad zaprtim načinom prodaj terjatev, preprečila prodaje terjatev »pod mizo« na način, da se onemogoča javen prodajni postopek in konkurenca kupcev pri nakupu posamezne terjatve in s tem maksimiranje kupnine za državo?
– Ali je Vlada RS seznanjena s primeri konfliktov interesa, o katerih so poročali mediji, pri članih organov DUTB in posameznimi svetovalci, ki delujejo za DUTB, če da s katerimi?
– Koliko denarja so prejeli člani vseh organov DUTB od svoje ustanovitve do danes, poimensko?
– Katere terjatve in katero drugo premoženje je do sedaj prodala DUTB od njene ustanovitve do danes?
– Glede na zgornje vprašanje; za vsako posamezno prodajo terjatev in drugega premoženja navedite ločeno: knjižno vrednost premoženja, vrednost premoženja ob prenosu na DUTB, prodajno vrednost terjatve iz pogodbe, vse pogodbene plačilne pogoje, kakšen je bil uporabljen način prodaje, na kakšen način je bila zagotovljena konkurenca kupcev pri posameznem prodajnem poslu, kateri potencialni ponudniki so pred sklenitvijo pogodbe opravljali skrbni pregled terjatev in kreditojemalca, kdo je kupec terjatve (tudi podatek kdo je lastnik ali t.i. »beneficial owner« ali končni lastnik, fizična oseba) in imena vseh kontaktnih oseb ki so se pogajale v imenu kupca, kdo ali katera banka je financirala nakup terjatve za kupca, kdo je bil svetovalec na strani DUTB pri posameznem poslu?
– Ali Vlada RS kot skupščina DUTB in edini ter 100% lastnik, razpolaga z zgornjimi podatki o sklenjenih prodajnih poslih DUTB?
– Kdo razpolaga s podatki o vseh sklenjenih poslih DUTB?
– Ali bo Vlada RS kot skupščina DUTB, ukinila DUTB in vse terjatve prenesla nazaj na banke, kjer so nastale in s tem preprečila oškodovanje državnega premoženja s prodajo terjatev za majhen del njihove knjižne vrednosti?
Janko Veber
poslanec Socialnih demokratov