Pristojna delovna telesa Državnega zbora so minuli teden obravnavala predlog državnega proračuna za leti 2016-2017. Poslancem so tako ministrici dr. Anja Kopač Mrak in Andreja Katič ter minister mag. Dejan Židan s svojimi sodelavci predstavili vladni proračunski razrez sredstev po resorjih za delo, obrambo in kmetijstvo, naslednji petek pa bo predlog proračunov kot zadnji vzel pod drobnogled še odbor DZ za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo za proračun. Nato bo imela vlada dva tedna časa za pripravo dopolnjenega predloga, končno različico pa naj bi DZ sprejel sredi novembra.
Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide se je seznanil z vladnim predlogom proračunov za leti 2016 in 2017. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar, lahko po letih varčevalnih proračunov končno govorimo o proračunu, s katerim se bodo sredstva za resor povečala za nekaj več kot pet odstotkov. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo imelo v letu 2016 glede na ocenjeno realizacijo v letošnjem letu na voljo dodatnih okoli 65 milijonov evrov, nato pa se bodo v letu 2017 sredstva vrnila na približno letošnjo raven 1,407 milijarde evrov.
Predlog proračuna je seveda kompromis, saj si vsak minister, kot je dejala ministrica za delo Anja Kopač Mrak, “želi, da bi bile pokrite vse njegove zahteve, vendar to ne gre”. S proračunom je glede na okoliščine razmeroma zadovoljna, “ker smo se uspeli dogovoriti o določenih sprostitvah varčevalnih ukrepov” – med drugim so zvišali minimalni osebni dohodek, nekaj več bo otroških dodatkov. “Seveda bi si želela, da bi se sprostilo vse, kar je bilo zamrznjeno,” je dodala ministrica iz vrst SD. Pojasnila je tudi, da socialne politike žal ne “moremo gledati brez povezanosti z gospodarstvom”.
“To bi si osebno zelo želela, a ne bomo prišli daleč, saj smo ujeti v določene danosti,” je bila jasna ministrica Kopač Mrak. Ministrstvo je pri pripravi proračuna sicer sledilo trem ciljem – okrepiti zaščito najranljivejših, v skladu z javnimi financami okrepiti tudi transferje srednjemu razredu, predvsem družinam, dijakom in študentom, ter se na trgu dela aktivne politike zaposlovanja usmeriti v pomoč najranljivejšim, se pravi starejšim in dolgotrajno brezposelnim.
Odbor za obrambo se je seznanil s predlogoma proračunov za prihodnji dve leti v delih, ki se nanašata na obrambni resor. Ministrica Andreja Katič je izrazila zadovoljstvo, da se je večletni trend upadanja izdatkov za obrambo nominalno zaustavil. V delu opozicije so bili kritični, saj se delež sredstev glede na BDP kljub temu nekoliko zmanjšuje. Proračun obrambnemu resorju v letu 2016 namenja slabih 347,4 milijona evrov, kar je več od predvidene realizacije v letošnjem letu (342,2 milijona evrov), v letu 2017 pa približno 343,5 milijona evrov. Obrambna ministrica Andreja Katič je na seji izrazila zadovoljstvo, da se je po letu 2010 nominalno prvič zaustavil trend padanja izdatkov za obrambo.
“Zvišujejo se sredstva, namenjena Slovenski vojski (SV) in upravi za zaščito in reševanje, nekoliko manj sredstev pa bo deležen upravni del ministrstva,” je pojasnila ministrica iz vrst SD. Predloga proračunov za prihodnje dve leti sta usmerjena v minimalni razvoj, saj so se nekoliko povečala tudi sredstva za investicije. Tako ministrica Katič ocenjuje, da bo mogoče s predvidenimi sredstvi zagotavljati ustrezno pripravljenost SV in uprave za zaščito in reševanje. Prav tako naj bi sredstva zagotovila nemoteno sodelovanje Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah, pri čemer si bo ministrica prizadevala zlasti za zagotavljanje stabilnosti na Balkanu.
Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je seznanil s predlogom proračunov za prihodnji dve leti v delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. Prihodnje leto bo imelo kmetijstvo na voljo nekaj več denarja kot letos, nato pa se bodo sredstva zmanjšala. Kmetijski minister Dejan Židan bi si želel še več denarja, vendar težav ne vidi. Sredstva za področje kmetijstva, gozdarstva, ribištva in prehrano so v prihodnjih dveh letih predvidena v višini približno štirih odstotkov celotnega državnega proračuna. To je še enkrat več od deleža, s katerim so ti resorji zastopani v obsegu bruto domačega proizvoda (BDP) države.
“Predlagani proračun je vzdržen in omogoča izvajanje kmetijske politike v naslednjih dveh letih,” je zatrdil Židan in dodal, da bi si sam seveda želel več denarja, a “glavne vsebine kmetijske, gozdarske in prehranske politike se bodo lahko izvajale tako, kot je interes države”. V primerjavi z letošnjo realizacijo se sredstva za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in prehrano prihodnje leto povečujejo za 2,9 odstotka, predvsem na račun sredstev EU in pripadajoče slovenske udeležbe. V letu 2017 se bodo spet zmanjšala, in sicer za 5,2 odstotka, tudi tokrat pa so vzrok evropska sredstva. Židan je zatrdil, da bodo v primeru, da se bo prihodnje leto izkazala potreba po več denarja, to preučili in poiskali ustrezne rešitve.
Minister Židan je celo dodal, da ne vidi nobenega strahu. V letu 2107 namreč do največjega zmanjšanja prihaja pri sredstvih za program razvoja podeželja, glede katerih je pojasnil, da na finančnem ministrstvu ponavadi sledijo potrebi po njihovem povečanju, saj to pripelje več denarja v Slovenijo. Konkretno je za njegov resor prihodnje leto v državnem proračunu predvideno 429,7 milijona evrov in v letu 2017 407,4 milijona evrov. Od tega je največ denarja predvidenega za neposredna plačila, velik del predstavlja tudi program razvoja podeželja, ki je v sedmih letih ocenjen na 1,1 milijarde evrov, ostalo so investicijski ukrepi. “Tudi zato je naslednje leto številka nekaj višja,” je dejal minister iz vrst SD.
Minister Židan na shodu kmetov: “Rešitev za kmetijstvo bi bila, če bi potrošniki kupovali čim več slovenskih izdelkov.”
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićDanašnjega shoda slovenskih kmetov v Murski Soboti se je udeležil tudi kmetijski minister mag. Dejan Židan. “V Sloveniji ne bi bilo krize, če bi ljudje kupovali več slovenskih izdelkov, vse, ki me kot ministra kličejo na pomoč, pa pozivam, da me podprejo, ko se borim za kmetijstvo in obdelovalno zemljo, ne pa da sam večkrat sam v prvi bojni vrsti,” je povedal minister Židan kmetom na shodu. “Zaradi določenih evropskih pravil, vam na žalost ne država ne minister ne moreta pomagati, saj tudi interventne cene določa Evropska komisija,” je še pojasnil minister kmetom. “Rešitev za kmetijstvo bi bila, če bi potrošniki kupovali čim več slovenskih izdelkov,” je prepričan Židan, ki je kmete tudi pozval, naj se – tako kot kmetje drugod po Evropi – povežejo v zadruge, saj bodo tako močnejši pogajalci o cenah svojih pridelkov. Minister Židan je še poudaril, da ministrstvo za kmetijstvo vodi več akcij, s katermi spodbujajo potrošnike, da kupujejo lokalno pridelano hrano, saj s tem podpirajo tudi slovensko kmetijstvo in proizvajalce prehrambenih izdelkov.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je že v četrtek, po seji vlade, tudi sam podprl za soboto napovedane shode slovenskih kmetov. Kot je povedal na novinarski konferenci po seji vlade je dnevno namreč v stiku s kmeti, seznanjen je s težavami, ki jih pestijo in ob tem spomnil, da so se prodajne cene, od katerih kmetje živijo, v zadnjem letu znižale. Kot je ocenil Židan, se je položaj kmetov poslabšal, krivce za to pa našel v ruskem embargu, padcu mlečnih kvot ter zmanjšanju možnosti prodaje evropske hrane na nekatere druge trge. Posledica je padanje cen različnih kmetijskih surovin, najbolj je to opazno pri sektorju mleko. Odkupna cena mleka je tako po njegovih pojasnilih približno 20 odstotkov nižja kot pred letom dni. Ministra Židana skrbi, da se vsi prehranski produkti v trgovini niso tako pocenili. Cena najbolj prodajanega konzumnega pasteriziranega mleka se je celo zvišala za en odstotek.
Minister Židan je ob tem izrazil zadovoljstvo nad stanjem kmetijstva v letu 2014. Na četrtkovi seji je Židan namreč ministrskemu zboru predstavil poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2014, ki ga je vlada tudi potrdila. Slovenija je imela lani po njegovih pojasnilih med državami EU največjo rast kmetijske proizvodnje, ta se je v primerjavi z letom 2013 količinsko povečala za 13 odstotkov, vrednostno pa za devet odstotkov. Zvišal se je tudi faktorski dohodek, ki je merilo konkurenčnosti in uspešnosti v kmetijstvu. Skupno število kmetijskih gospodarstev se je lani zmanjšalo za tri odstotke na 72.400, povprečna velikost kmetij pa se je povečala na 6,6 hektarja kmetijske zemlje v uporabi (leta 2010 6,4 hektarja).
Proračunska izplačila iz državnega proračuna, povezana s kmetijstvom (351 milijonov evrov), so bila lani za sedem odstotkov manjša kot leto prej, pri čemer so se izplačila iz državnih sredstev zmanjšala za 11 odstotkov, sredstva iz proračuna EU pa za pet odstotkov. Okrevanje gospodarstva je vplivalo tudi na skupno blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, ki se je tako povečala za 5,3 odstotka, pri čemer je bil izvoz večji za 9,6, uvoz pa za 3,3 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom se je povečala na 48,8 odstotka, primanjkljaj pa se je zmanjšal in je znašal 1,02 milijarde evrov. Živilskopredelovalna industrija je povečala obseg industrijske proizvodnje za dobrega pol odstotka, kar je občutno manj, kot je bilo povprečje rasti predelovalne industrije (+4,2 odstotka).
Površina gozdov (1.181.943 hektarjev) je bila manjša kot leta 2013 (1.183.433 hektarjev), gozdnatost pa je dosegala 58,3 odstotka. Posek se je povečal za 62 odstotkov in je dosegel 103 odstotke možnega poseka po gozdnogospodarskih načrtih – razlog je bil žledolom. Za redno financiranje in sofinanciranje nalog, ki jih določa zakon o gozdovih, je bilo lani izplačanih 22,3 milijona evrov javnih sredstev, kar je odstotek manj kot 2013, za odpravo posledic žleda in snega pa je vlada namenila dodatna sredstva iz proračunskih rezerv.
Martina Vuk: “Center ponovne uporabe kot prvo socialno podjetje v Sloveniji že vrsto let uspešno deluje na trgu.”
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićDržavna sekretarka Martina Vuk si je ogledala delovanje prvega socialnega podjetja v Sloveniji, Center ponovne uporabe v Ljubljani, ki je bil ustanovljen tudi s sredstvi pridobljenimi na razpisu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) in Evropskega socialnega sklada. Center ponove uporabe, ki deluje na več krajih v Sloveniji je namreč v oktobru pripravil posebne ugodnosti za dijake in študente, ki začenjajo novo šolsko leto. Da bi izboljšali položaj tudi tistim študentom, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin jim ponujajo poseben popust za nakup knjig, oblačil, obutve in opreme. Poleg tega bodo študentom in dijakom nudili tudi brezplačno strokovno pomoč pri obnovi in manjših popravilih izdelkov in oblačil z namenom možnosti nadaljnje uporabe, je na novinarski konferenci ob tej priložnosti povedala direktorica podjetja dr. Marinka Vovk.
Državna sekretarka Martina Vuk je izrazila zadovoljstvo nad samim delovanjem centra oziroma projekta, ki ga je ministrstvo podprlo, predvsem pa jo veseli, da je podjetju tudi po preteku financiranja uspelo obstati na trgu in da uspešno deluje naprej. Ministrstvo za delo je namreč v okviru pretekle finančne perspektive na dveh razpisih podprlo 26 projektov socialnega podjetništva in zanje namenilo 6,5 milijona evrov (sredstva proračuna in ESS). Osnovni princip delovanja socialnih podjetij je družbena odgovornost, presežki se usmerjajo nazaj v dejavnost in razvoj predvsem pa v zaposlovanje najranljivejših skupin brezposelnih. Gre za projekte, ki imajo veliko pozitivnih učinkov ne le za posameznika pač pa tudi za družbo kot celoto, je prepričana državna sekretarka iz vrst SD. Martina Vuk je tudi napovedala, da bo MDDSZ tudi v prihodnji finančni perspektivi s financiranjem učnih delavnic podpiralo razvoj socialnega podjetništva.
Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han kritičen do dogajanja na DUTB in KPK
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićZadnje tedne Slovenijo pretresa dogajanje na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), prav tako pa so zopet na tnalu razmere na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Na aktualno dogajanje v zvezi z omenjenima institucijama se je ta teden za medije odzival tudi vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han.
Vodja poslancev SD je pismo odstavljenega predsednika upravnega odbora DUTB Larsa Nyberga v zvezi z družbo Sava in z njo povezano domnevno korupcijo, pri kateri po besedah Nyberga “smrdi iz vseh kotov”, povzel kot nekaj, kar nas lahko skrbi in ob tem opozoril, “da se je zdaj že bivši predsednik upravnega odbora DUTB kar naenkrat po dveh letih spomnil, da naj bi bila v Sloveniji korupcija”. Han se ob tem sprašuje “kje pa je bil gospod Nyberg dve leti, ko je dobival tako visoko plačo v DUTB?”
Na vprašanje novinarjev glede imenovanja novega neizvršenega direktorja družbe je Han povedal, da o tem v koalicije še niso govorili, da pa potrebujemo človeka, ki bo v prvi vrsti podjetja znal prestrukturirati in ne samo prodajati. Zgodba DUTB se je ob koncu tedna nadaljevala s preiskavo kriminalistov glede svetovalnih pogodb, ob tem pa je po besedah Hana “pomembno, da sedanje vodstvo družbe omogoči preiskovalcem, da pridejo do relevantnih podatkov, država pa mora pripraviti takšno zakonodajo, ki bo lahko takšne nepravilnosti, ko so se verjetno dogajale, preprečila.”
Pisma pa zadnje dni pretresajo tudi delovanje Komisije za preprečevanje korupcijo, ko je namestnica KPK Alma Sedlar predsedniku republike pisala o slabih razmerah oziroma onemogočanju dela na komisiji s strani predsednika Borisa Štefaneca. Vodja poslancev SD Matjaž Han se v zvezi s tovrstnimi pismi vprašal, “do kdaj bomo v Sloveniji delovali na ta način, da bomo pisali razna pisma ter negodovali, kako nam je slabo,” in ob tem izkazal zaupanje predsedniku republike v zvezi z reševanjem aktualnih razmer na KPK.
Poslanec Nemec pisal županu italijanske Gorice v zvezi z napovedanim shodom neofašistične organizacije Casa Pound
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićPoslanec Socialnih demokratov v Državnem zboru Republike Slovenije Matjaž Nemec je v današnjem pismu županu italijanske Gorice Etorru Romoliju, glede napovedanega shoda organizacije Casa Pound, med drugim zapisal, da je “napoved shoda na nekdanjem mejnem prehodu Rožna dolina ena izmed namer, ki se ji moramo na obeh straneh meje odločno upreti.”
“Ne gre samo za to, da preprečimo poniževanje vseh žrtev fašizma na evropskih tleh in zaradi reševanja begunske krize težimo k skupnemu naporu za pomoč ljudem v stiski. Pri tem vprašanju moramo z odločnimi in nedvoumnimi koraki izbrati pravo pot na že omenjenem razpotju. Pot, ki naj brez kančka dvoma Evropo na svetovnem zemljevidu še trdneje zasidra kot prostor polnega uresničevanja in spoštovanja človekovih pravic, kot prostor, kjer kljub različnosti živimo v prijateljstvu, kot mesto, kjer so nestrpnost, nasilje in sovražnost ne samo nezaželeni, temveč preganjani in kaznovani.”
Poslanec Nemec je pismo županu Romoliju zaključil z besedami, da verjame, “da se boste kot župan Gorice tovrstnim aktivnostim, torej tudi napovedanemu shodu neofašističnega združenja Casa Pound, odločno uprli.”
Pismo poslanca SD županu italijanske Gorice:
Pismo poslanca Matjaža Nemca županu italijanske Gorice glede napovedanega shoda organizacije Casa Pound 15-10-2015
Židan: “Državno podjetje za upravljanje z gozdovi bo dobra podlaga za oživitev slovenske lesno-predelovalne verige in ustvarjanje novih delovnih mest.”
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićVlada Republike Slovenije je v sredo, 14. oktobra, na svoji redni seji sprejela predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, ki predvideva ustanovitev državnega gozdarskega podjetja. “S tem zakonom želimo ustrezno urediti to področje, ki je zdaj urejeno s koncesijami, kar se ni izkazalo kot primerna ureditev,” je dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan in zagotovil, da ima zakon tudi podporo koalicije. Država ima v lasti približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, po novem bo z njimi upravljalo državno podjetje. “Z zakonom smo želeli narediti dobre nastavke za razvoj slovenske lesno-predelovalne industrije,” je poudaril kmetijski minister Židan.
Samo gospodarjenje z gozdom je namreč po njegovih besedah pomembno, a se je treba zavedati, da je največ delovnih mest v nadaljevanju verige, torej v žagarstvu in lesarstvu. Pri pripravi zakona so po Židanovih pojasnilih upoštevali načela čim višjega donosa, prispevek k razvoju gozdno-lesnih verig, uveljavitev lesa in lesnih proizvodov. “Verjamemo, da bomo s tem zakonom na enoten in pregleden način naredili ponudbo vsega slovenskega lesa v državni lasti in omogočili lesni industriji sklepanje večletnih pogodb in s tem ustvarili novo in boljše poslovno okolje,” je poudaril minister iz vrst SD.
Cilj zakona je tudi povečevanje površin gozdov v državni lasti, in sicer na način, da se država umika tam, kjer so majhne parcele, kjer je solastništvo, in združuje na velikih parcelah. Velik poudarek bo dan nakupu gozda v obmejnem prostoru. “Z zakonom želimo prispevati k ohranjanju kmetij na gorskih in hribovskih območjih ter upoštevati javni interes na varovanih območjih narave,” je navedel Židan.
“Gozdovi, 20 odstotkov, kolikor jih je v državni lasti, ostajajo v državni lasti, družba vstopi samo z določenimi pravicami, ki se vežejo predvsem na razpolaganje in upravljanje,” je poudaril državni sekretar na MKGP Miha Marenče. Novoustanovljena družba, imenovala se bo Slovenski državni gozdovi, bo po njegovih besedah v prvi fazi skrbela za sečnjo, spravilo in prodajo lesa ter sklepanje dolgoročnih pogodb, v nadaljevanju pa tudi na druge dejavnosti, ki so posredno ali neposredno povezane z gozdnim prostorom. Po sprejetju zakona v DZ, kar naj bi se po njegovih pričakovanjih zgodilo do konca leta oz. v začetku prihodnjega leta, bo vlada imenovala v.d. direktorja družbe, ki bo moral najprej pripraviti potrebne akte za delovanje.
“Družba bo gospodarjenje z državnimi gozdovi prevzela v sredini prihodnjega leta,” je še dejal Marenče in dodal, da bodo s 1. julijem na njo prešli tudi zaposleni s sklada kmetijskih zemljišč, ki so zaposleni v delu gozdarskega sektorja – gre za 50 zaposlenih. Hkrati pa se bo zaposlovalo na tistih nalogah, ki jih sklad trenutno ne upravlja, nova družba pa jih bo, in sicer gre za komercialo oz. samo prodajanje – po ministrovih napovedih bo imela družba konec prihodnjega leta približno 200 zaposlenih.
Kot je znova ocenil Židan, je bilo upravljanje z državnimi gozdovi v zadnjih 20 letih povsem drugačno od primerov dobrih praks v evropskih državah. “Z državnimi gozdovi trenutno upravljajo koncesionarji, ki koncesij niso dobili na transparenten način, ampak so jim bile dodeljene brez razpisa, tudi izplen za državo je bil bistveno premajhen,” je dejal in spomnil, da je tudi računsko sodišče opozorilo, da sedanji sistem ni ustrezen. Naslednje leto bo sicer t.i. hibridno leto, večina koncesija namreč poteče 1. julija.
Če DZ ne bo potrdil predlaganega zakona, ostane obstoječi model gospodarjenja z gozdovi. A minister ob tem opozarja, da v primeru, če bi moralo priti do novega razpisa za podeljevanje koncesij, ni nujno, da jih dobijo trenutni koncesionarji. Židan razume, da je sedanje koncesionarje strah, imajo zaposlene, kompetence, stroje, a meni, da je strah nepotreben. “Ko bodo objavljeni razpisi za delo v gozdovih, se bodo upoštevale kompetence in izkušnje na tem področju,” je še dejal minister Židan.
Nemec o operaciji Eikonal: “Za nekatere je zadeva lanski sneg, za SD pa je ta afera vredno razprave.”
/in Novice, Poslanska skupina /by Denis SarkićKomisija Državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je danes za zaprtimi vrati obravnavala operacijo Eikonal. Predlagatelj sklica nujne seje, poslanec SD Matjaž Nemec, je v zvezi s tem poudaril, da je prav, da Slovenija svojim zaveznikom prenese, da je zaznala težavo. “Za nekatere je ta zadeva lanski sneg, za Socialne demokrate pa je ta afera vredno razprave,” je izpostavil član komisije iz vrst SD in ob tem pripomnil, da bi bilo lahkotnosti gledanja s strani nekaterih verjetno manj, če bi bila vpletena Kitajska, Indija ali celo Rusija.
“V kolikor se Slovenci sami ne bomo cenili, je težko pričakovati, da nas bodo cenili drugi. Namreč ne glede na zavezništva, se moramo zavedati, da je Slovenec Slovencu najboljši prijatelj in temu primerno mora delovati naša država, kot suverena in samostojna, tako, da od določenih terja odgovore, ne glede na to, da gre za relativno staro stvar in se je od tega obdobja svet zelo spremenil,” je še dejal poslanec SD.
Glede nadzora agencije SOVA je Nemec ocenil, da so na območju Slovenije možne izboljšave, po njegovih besedah pa bi bilo predsvem treba “okrepiti zavedanje, na kakšen način uporabljati komunikacijske kanale, tako kot se je to pokazalo pri arbitražnem sporazumu in izkušnje so sveže”. Poslanec SD Nemec se je zavzel tudi za večje osveščanje glede ustrezne rabe komunikacijskih sredstev in tudi sam podprl povečanje proračuna za varnostno-obveščevalne in nekatere ostale službe v Sloveniji.
Velenjski župan Kontič prejel priznanje za najlepše urejeno večje mesto, žalski župan Kos pa v kategoriji manjših mest
/in Lokalno, Novice /by Denis SarkićV torek, 13. oktobra 2015, je v Novi Gorici potekala zaključna prireditev tekmovanja “Moja dežela – lepa in gostoljubna”. Mesto Velenje je prejelo laskavi naziv najlepše urejen kraj v Sloveniji v kategoriji večja mesta. Priznanje je na 5. dnevih slovenskega turizma prejel tudi predsednik Turistične zveze Velenje Franc Špegel, in sicer za izjemen prispevek pri razvoju turistične društvene organizacije.
“Mesto socialističnega čudeža, kot so konec petdesetih nagovarjali obiskovalci svetovne voditelje, ki so Velenje hodili občudovat na račun urbanizma. Pozdravljamo festivalsko dogajanje, obnovljeno čolnarno in mestno kopališče ob Velenjskem jezeru. Navijamo pa tudi za projekt Doživetje socializma v Velenju, s katerim se skozi učno uro in inovativno vodenje obuja kolektivni duh. Velenje iskrene čestitke!” S temi besedami so ob razglasitvi na oder povabili župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča.
Tekmovanje na področju turizma, urejanja in varstva okolja “Moja dežela – lepa in gostoljubna” organizira Turistična zveza Slovenije pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo RS – Direktoratom za turizem in internacionalizacijo. Velenje je tekmovalo v kategoriji večja mesta (nad 20 tisoč prebivalcev) in je premagalo Ljubljano, Maribor, Celje, Kranj, Velenje, Koper in Novo mesto.
Kot je ob prejemu nagrade spomnil velenjski župan iz vrst SD Bojan Kontič, je tudi sicer mesto Velenje na tekmovanju “Moja dežela – lepa in gostoljubna” vsako leto prejelo najvišja priznanja v kategoriji večjih mest. “Že leta 2009, od kar traja projekt, smo osvojili prvo mesto, leta 2010 prav tako prvo mesto, leta 2011 drugo mesto, leta 2012 tretje mesto in prvo mesto v spletnem glasovanju, leta 2013 drugo mesto in prvo mesto v spletnem glasovanju, lansko leto pa prav tako drugo mesto in prvo mesto v spletnem glasovanju,” je poudaril Kontič in se ob tem še zahvalil vsem, ki prispevajo k urejenosti mesta Velenje. Župan mesta ob Paki Bojan Kontič je ob tej priložnosti povabil tudi k ogledu promocijskega filma o lepotah mesta Velenje, ki je nastal ob lanski 55-letnici mesta, režiral pa ga je Velenjčan Matej Vranič.
Na slavnostni prireditvi v Novi Gorici je župan Občine Žalec Janko Kos, ki prav tako prihaja iz vrst SD, prejel priznanje priznanje Žalcu za najlepše urejeno mesto v Sloveniji v kategoriji manjših mest v okviru izbora Turistične zveze Slovenije.
Ministrica Katič poudarila zastopanost in vlogo žensk v gasilstvu ter sistemu zaščite in reševanja
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićMinistrica za obrambo Andreja Katič je v soboto, 10. oktobra, v Srednji Bistrici nagovorila gasilske članice Pomurja na njihovem 8. posvetu. “S svojim delom in zavzetostjo dokazujete, da smo lahko ženske tudi v dejavnostih, ki so nekoč veljale za tradicionalno moške, zelo učinkovite, in da lahko zelo veliko pripomoremo k dobrobiti skupnosti. To velja tudi za gasilstvo, ki je zelo humano poslanstvo, a žal tesno povezano tudi s tveganjem in nevarnostjo,” je poudarila obrambna ministrica iz vrst SD in nadaljevala, da “so družbe, ki se trudijo v ljudeh prepoznavati znanje, usposobljenost, voljo do dela, nadarjenost, socialne kompetence in podobne prednosti ter jih na podlagi tega tudi vključujejo v aktivno življenje, uspešnejše kot tiste, ki gradijo na predsodkih in stereotipnih, navadno zastarelih prepričanjih.”
Ministrica Katič je tudi povedala, da podatki s konca lanskega leta kažejo, da je med aktivnim članstvom v slovenski gasilski organizaciji kar 30 odstotkov gasilk, med operativnim članstvom pa je kar 11 odstotkov žensk. Ob tem iz pomurska gasilska regija prihaja več kot 3000 članic. Podatki kažejo, da so ženske zelo pomemben del slovenskega gasilstva ter da je vloga prostovoljnih reševalk neprecenljiva tudi v drugih sestavah za zaščito, reševanje in pomoč ter v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Ministrica se je pomurskim gasilkam zahvalila za njihovo delo v dobrobit skupnosti in jim čestitala za uveljavitev v gasilski dejavnosti.
Še pred tem pa je ministrica Katič v Črenšovcih na srečanju z vodstvom prostovoljnega gasilstva v Pomurju poudarila, da je pomursko gasilstvo po množičnosti, strokovnosti in operativni pripravljenosti v vrhu slovenskega gasilstva. V okviru pomurske gasilske regije deluje 238 prostovoljnih gasilskih društev ter 21 gasilskih zvez. Dejala je še, da so naravne in druge nesreče danes v Republiki Sloveniji ena glavnih groženj nacionalni varnosti, zato je skrb za ohranjanje sedanje ravni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter njegov razvoj ena prednostnih usmeritev na Ministrstvu za obrambo in v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje. V nadaljevanju je ministrica Katič predstavila tudi prizadevanja za izboljšanje statusa prostovoljnih reševalcev.
Ministri iz vrst SD poslancem predstavili predloge razreza sredstev iz proračunov za 2016-2017
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićPristojna delovna telesa Državnega zbora so minuli teden obravnavala predlog državnega proračuna za leti 2016-2017. Poslancem so tako ministrici dr. Anja Kopač Mrak in Andreja Katič ter minister mag. Dejan Židan s svojimi sodelavci predstavili vladni proračunski razrez sredstev po resorjih za delo, obrambo in kmetijstvo, naslednji petek pa bo predlog proračunov kot zadnji vzel pod drobnogled še odbor DZ za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo za proračun. Nato bo imela vlada dva tedna časa za pripravo dopolnjenega predloga, končno različico pa naj bi DZ sprejel sredi novembra.
Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide se je seznanil z vladnim predlogom proračunov za leti 2016 in 2017. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar, lahko po letih varčevalnih proračunov končno govorimo o proračunu, s katerim se bodo sredstva za resor povečala za nekaj več kot pet odstotkov. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo imelo v letu 2016 glede na ocenjeno realizacijo v letošnjem letu na voljo dodatnih okoli 65 milijonov evrov, nato pa se bodo v letu 2017 sredstva vrnila na približno letošnjo raven 1,407 milijarde evrov.
Predlog proračuna je seveda kompromis, saj si vsak minister, kot je dejala ministrica za delo Anja Kopač Mrak, “želi, da bi bile pokrite vse njegove zahteve, vendar to ne gre”. S proračunom je glede na okoliščine razmeroma zadovoljna, “ker smo se uspeli dogovoriti o določenih sprostitvah varčevalnih ukrepov” – med drugim so zvišali minimalni osebni dohodek, nekaj več bo otroških dodatkov. “Seveda bi si želela, da bi se sprostilo vse, kar je bilo zamrznjeno,” je dodala ministrica iz vrst SD. Pojasnila je tudi, da socialne politike žal ne “moremo gledati brez povezanosti z gospodarstvom”.
“To bi si osebno zelo želela, a ne bomo prišli daleč, saj smo ujeti v določene danosti,” je bila jasna ministrica Kopač Mrak. Ministrstvo je pri pripravi proračuna sicer sledilo trem ciljem – okrepiti zaščito najranljivejših, v skladu z javnimi financami okrepiti tudi transferje srednjemu razredu, predvsem družinam, dijakom in študentom, ter se na trgu dela aktivne politike zaposlovanja usmeriti v pomoč najranljivejšim, se pravi starejšim in dolgotrajno brezposelnim.
Odbor za obrambo se je seznanil s predlogoma proračunov za prihodnji dve leti v delih, ki se nanašata na obrambni resor. Ministrica Andreja Katič je izrazila zadovoljstvo, da se je večletni trend upadanja izdatkov za obrambo nominalno zaustavil. V delu opozicije so bili kritični, saj se delež sredstev glede na BDP kljub temu nekoliko zmanjšuje. Proračun obrambnemu resorju v letu 2016 namenja slabih 347,4 milijona evrov, kar je več od predvidene realizacije v letošnjem letu (342,2 milijona evrov), v letu 2017 pa približno 343,5 milijona evrov. Obrambna ministrica Andreja Katič je na seji izrazila zadovoljstvo, da se je po letu 2010 nominalno prvič zaustavil trend padanja izdatkov za obrambo.
“Zvišujejo se sredstva, namenjena Slovenski vojski (SV) in upravi za zaščito in reševanje, nekoliko manj sredstev pa bo deležen upravni del ministrstva,” je pojasnila ministrica iz vrst SD. Predloga proračunov za prihodnje dve leti sta usmerjena v minimalni razvoj, saj so se nekoliko povečala tudi sredstva za investicije. Tako ministrica Katič ocenjuje, da bo mogoče s predvidenimi sredstvi zagotavljati ustrezno pripravljenost SV in uprave za zaščito in reševanje. Prav tako naj bi sredstva zagotovila nemoteno sodelovanje Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah, pri čemer si bo ministrica prizadevala zlasti za zagotavljanje stabilnosti na Balkanu.
Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je seznanil s predlogom proračunov za prihodnji dve leti v delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. Prihodnje leto bo imelo kmetijstvo na voljo nekaj več denarja kot letos, nato pa se bodo sredstva zmanjšala. Kmetijski minister Dejan Židan bi si želel še več denarja, vendar težav ne vidi. Sredstva za področje kmetijstva, gozdarstva, ribištva in prehrano so v prihodnjih dveh letih predvidena v višini približno štirih odstotkov celotnega državnega proračuna. To je še enkrat več od deleža, s katerim so ti resorji zastopani v obsegu bruto domačega proizvoda (BDP) države.
“Predlagani proračun je vzdržen in omogoča izvajanje kmetijske politike v naslednjih dveh letih,” je zatrdil Židan in dodal, da bi si sam seveda želel več denarja, a “glavne vsebine kmetijske, gozdarske in prehranske politike se bodo lahko izvajale tako, kot je interes države”. V primerjavi z letošnjo realizacijo se sredstva za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in prehrano prihodnje leto povečujejo za 2,9 odstotka, predvsem na račun sredstev EU in pripadajoče slovenske udeležbe. V letu 2017 se bodo spet zmanjšala, in sicer za 5,2 odstotka, tudi tokrat pa so vzrok evropska sredstva. Židan je zatrdil, da bodo v primeru, da se bo prihodnje leto izkazala potreba po več denarja, to preučili in poiskali ustrezne rešitve.
Minister Židan je celo dodal, da ne vidi nobenega strahu. V letu 2107 namreč do največjega zmanjšanja prihaja pri sredstvih za program razvoja podeželja, glede katerih je pojasnil, da na finančnem ministrstvu ponavadi sledijo potrebi po njihovem povečanju, saj to pripelje več denarja v Slovenijo. Konkretno je za njegov resor prihodnje leto v državnem proračunu predvideno 429,7 milijona evrov in v letu 2017 407,4 milijona evrov. Od tega je največ denarja predvidenega za neposredna plačila, velik del predstavlja tudi program razvoja podeželja, ki je v sedmih letih ocenjen na 1,1 milijarde evrov, ostalo so investicijski ukrepi. “Tudi zato je naslednje leto številka nekaj višja,” je dejal minister iz vrst SD.
Židan: “Slovenija se lahko pohvali tudi z najvišjo rastjo kmetijske proizvodnje v EU.”
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićMinister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je 9. oktobra v Ljubljani udeležil omizja “Maxi klub STA” v organizaciji Slovenske tiskovne agencije, kjer so v pogovoru o stanju živilskopredelovalne industrije sodelovali še generalni direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec, agrarni ekonomist Emil Erjavec, prehranski varuh Jože Podgoršek in predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič. Slovenska živilskopredelovalna industrija se mora povezovati, saj bo tako močnejša pri sklepanju pogodb s trgovci, predvsem pa ji brez tega ne bo uspelo na tujih trgih. A manjka tudi dolgoročna vizija države, v katero smer bo šla panoga, so soglašali udeleženci okrogle mize o razmerah v slovenski živilsko-predelovalni industriji.
Židan je povedal, da se na ministrstvu s pomočjo podjetjem pri prodoru na tuje trge že intenzivno ukvarjajo ter kot primer izpostavil Kitajsko. V slovenski živilskopredelovalni industriji je zaposlenih 12.500 ljudi, k temu je treba prišteti še 3500 zaposlenih v obrti. Na okrogli mizi o razmerah v slovenski živilsko-predelovalni industriji je minister Židan poudaril njen izjemni pomen za gospodarstvo in kmetijstvo. Prav kmetijstvo je namreč eno od najbolj svetlih točk slovenske rasti. Slovenija je imela v preteklem letu, med vsemi članicami EU, največjo rast kmetijske proizvodnje. Vrednostno je namreč proizvodnja zrasla za 8 odstotkov, količinsko pa kar za 13 odstotkov. Kot je povedal Židan, je panoga lani zrasla in povečala izvozno učinkovitost, tako da danes izvozi že 23 odstotkov vsega, kar se izvozi v Sloveniji.
“Naša največja težava je razdrobljenost,” pa je na okrogli mizi dejal generalni direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. Mesna industrija je bila že na dobri poti, da se konsolidira, a smo prišli s šestih na 48 klavnic, med katerimi številne nimajo niti enega zaposlenega, je dodal Krivec. V 20 letih nismo uspeli povezati živilske industrije, konkurenca je premočna, je menil tudi agrarni ekonomist Emil Erjavec. Poudaril je, da je treba v Sloveniji vzpostaviti agroživilske verige in okrepiti te, ki obstajajo. Danes namreč tekmujejo med seboj države in agroživilske verige, ne pa posamezni členi teh verig. Prav tako se je za močnejše sodelovanje in povezovanje vseh deležnikov v verigi preskrbe s hrano zavzel prehranski varuh Jože Podgoršek. Če bi bili dobro povezani, konsolidirani med panogami, prehranskega varuha sploh ne bi potrebovali, je menil. Ker tega ni, so dobavitelji pri sklepanju pogodb s trgovci pogosto potisnjeni v kot po principu “vzemi ali pusti”, je dejal Podgoršek.
Da je potrebno povezovanje, je soglašal tudi predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič. Medtem ko se je trgovina v zadnjih letih povezovala in je svoje nakupne navade spremenil tudi potrošnik, pa slovenska prehranska industrija stagnira že 15 let, je bil kritičen. Zaradi tega je nekonkurenčen tudi Mercator, ki kupuje od lokalnih proizvajalcev, je nadaljeval Balažič. “Zdaj je prišlo do trenutka resnice, ko se mora nekaj spremeniti – potrebujemo močne konkurenčne lokalne dobavitelje,” je pozval Balažič.
Ob tem se je razvila razprava, ali je Mercator s prehodom v hrvaško lastništvo začel s svojih polic izrinjati blago slovenskega porekla. Balažič je to zanikal, drugače pa je menil kmetijski minister Dejan Židan. “Kot kupec vidim, kaj se dogaja na trgovskih policah,” je dejal minister iz vrst SD in povedal, da po njegovi subjektivni oceni pri nekaterih trgovcih opazno narašča delež slovenskega blaga, pri drugih pa hrvaškega – med slednjimi je po njegovih besedah tudi Mercator. Zato je Židan napovedal še bolj intenzivno nagovarjanje potrošnika, naj išče lokalne proizvode. “Naredili bomo vse, da bo slovenski potrošnik sledil slovenski hrani,” je poudaril kmetijski minister Židan.
Direktor Celjskih mesnin Krivec je opozoril, da nas ne sme motiti le hrvaško blago na Mercatorjevih policah. Ker je v hrvaški lasti, je povsem jasno, da bo na njegovih policah tudi hrvaško blago, je dejal, ob tem pa spet opozoril na pomen povezovanja. Sicer pa je Krivec slovenskim živilskopredelovalnim podjetjem predlagal, naj to, kar bodo izgubili pri Mercatorju, nadomestijo na tujih trgih. Krivec je tudi opozoril, da je v tujini težko biti konkurenčen, tudi zaradi neprepoznavnosti. “Lahko je Francozu, Italijanu ali Špancu prodajati vino, nam je težko,” je dejal in povedal, da so poskušali v Celjskih mesninah poskušali poiskati kupce v tujini preko gospodarske diplomacije, vendar niso bili preveč uspešni. “Naša kranjska klobasa je super, a ko je treba narediti korak naprej, smo prešibki – tam potrebujemo močno podporo politike.”