SD
  • Glavna stran
  • Voli.SD
    • Tanja Fajon
    • Ekipa
    • Načrt
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu
Link to: Pisma ob policijski uri

#pisma ob
policijski uri

Link to: Pisma iz karantene

Petra Culetto

Nekdanja državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo

Je novi muzej osamosvojitve res potreben?

Strinjamo se lahko z vlado, da je ohranitev zgodovinskega spomina na dogodke pred 30 leti, ki so Slovencem in Slovenkam prinesli samostojno in suvereno državo, izjemnega pomena. Pa vendar se zdi način, na katerega se je tega lotila vlada, nenavaden in sporen iz vrste razlogov.

Potreba po ustanavljanju novega muzeja bi v prvi vrsti morala temeljiti na jasni in strokovni analizi potrebe po tovrstnem muzeju, v katero bi morala biti vključena vsa muzejska stroka in strokovna javnost.

Vzpostavljanje novega javnega zavoda – Muzeja osamosvojitve – je vprašljiv iz več vidikov, saj imamo na ravni države že financiran javni zavod Muzej novejše zgodovine Slovenije, ki je bil ustanovljen tudi z namenom pokrivanja obdobja slovenske osamosvojitve. Zato se zdi bolj smiselno, da bi se dodatna sredstva, ki jih vlada v proračunu Ministrstva za kulturo namenja novemu muzeju (3 milijone evrov) ob upoštevanju podhranjenosti kulture in s tem tudi podhranjenosti že obstoječih muzejev, namenila prav njim. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je tako že na ogled stalna razstava Slovenci v XX. stoletju, ki v osmih dvoranah predstavlja najpomembnejše dogodke in procese, vse oblike bivanja in delovanja na slovenskem ozemlju v nerazdružljivi prepletenosti od začetka prve svetovne vojne do današnjih dni. Tako je predstavljeno tudi demokratično vrenje v osemdesetih, ki obiskovalca popelje do osamosvojitve v devetdesetih in življenja v samostojni Sloveniji. Zaključi se z vstopom v  Evropsko unijo in s predsedovanjem Slovenije EU v letu 2008. Vsekakor pa vsaka stalna zbirka potrebuje posodobitve, kar je mogoče le ali predvsem z zagotovitvijo dodatnih finančnih sredstev, ki omogoča nakupe sodobne IKT opreme in nove, privlačne interaktivne pristope.

S časovnim obdobjem osamosvojitve se sicer poleg Muzeja novejše zgodovine Slovenije ukvarjajo tudi druge institucije, katerih zbirke bi lahko z dodatnimi finančnimi sredstvi v luči obeležitve 30. obletnice samostojne države dodatno obogatili. Tako na primer na eni strani Vojaški muzej Slovenske vojske organizira muzejske razstave v okviru spomeniških kompleksov velikih spopadov in bitk na Slovenskem, zlasti v obdobju osamosvojitvene vojne leta 1991. Na drugi strani ima Park vojaške zgodovine v Pivki med svojimi razstavami že razstavo Pot v samostojnost, ki prikazuje potek osamosvajanja Republike Slovenije s poudarkom na osamosvojitveni vojni leta 1991. Dodatno k temu pa je po ocenah slovenske vlade Park vojaške zgodovine presegel lokalni pomen, zato je sprejela sklep o sofinanciranju njegove dejavnosti. Status parka je Vlada Republike Slovenije obravnavala na seji 23. julija 2020, ko je sprejela sklep za ureditev sofinanciranja Parka vojaške zgodovine. Denar bodo zagotovila ministrstva za obrambo (70.000 evrov), za kulturo (50.000 evrov) ter po 20.000 evrov na leto ministrstva za notranje zadeve, za izobraževanje, znanost in šport, za gospodarski razvoj in tehnologijo ter za zunanje zadeve. Kot ugotavlja vlada, je medresorski, vsenacionalni pomen parka tudi v ohranjanju zgodovinskega spomina na slovensko osamosvojitev ter vojno leta 1991, ki je tudi tema osrednje razstave. Pomemben del programskih sredstev naj bi bil zato posvečen prav aktivnostim v zvezi z bližajočo se 30-letnico samostojnosti Republike Slovenije. Dodatna razpršitev finančnih sredstev za to tematiko, s katero se strokovno že vrsto let ukvarjajo tudi drugi uveljavljeni muzeji, zdi potratna in nesmiselna.

Po informacijah pa naj bi bila sredstva namenjena razširitvi zbirke Muzeja slovenske osamosvojitve Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Torej združenja, katerega predsednik je minister za notranje zadeve Aleš Hojs. V kolikor bodo sredstva brez razpisa namenjena prav temu muzeju oz. bo omenjeni muzej celo postal javni zavod, lahko zgoraj naštetim vprašanjem dodamo še vprašanje korupcije, zlorabe položaja in nezdružljivosti funkcij. Minister za notranje zadeve je hkrati član vlade, ki soodloča o predlogu razdelitve finančnih sredstev in hkrati tudi predsednik Odbora za državno ureditev in javne zadeve, in v tej funkciji odloča o tem, katera zadeva bo uvrščena na dnevni red odbora in posledično vlade, kar je jasno razvidno pri (ne)uvrščanju gradiva Ministrstva za kulturo, povezanega z (ne)izplačili pogodbenih obveznosti filmskim ustvarjalcem. Obstaja nevarnost, da bi tako odločal tudi o ustanovitvi javnega zavoda in bi s tem svojemu društvu pomagal k pridobitvi premoženjske koristi. Pri ministru za notranje zadeve in njegovih ravnanj se nakazujejo visoka korupcijska tveganja.

Vsekakor bi bilo dobro pozvati vlado, da naj raje zagotovi dodatno financiranje že obstoječih javnih in drugih zavodov, ki se z obdobjem slovenske osamosvojitve ukvarjajo že nekaj časa in že hranijo nekatere ključne muzejske eksponate tega obdobja. Sredstva pa bi bilo smiselno usmeriti v digitalizacijo, odkupe muzealij in predvsem v večjo interaktivnost zbirk, ki bi tematiko približale večjemu številu, predvsem mlajših obiskovalcev.

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

dr. Jernej Štromajer: Roe proti Wadu ali volitve imajo posledice

Odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, da razveljavi sodbo Roe proti Wadu, ki je bila 50 let temelj ustavno zagotovljene pravice do splava v ZDA, je dodobra pretresla svetovno javnost. Vendar do te odločitve večine skrajno konservativnih vrhovnih sodnikov ni prišlo čez noč, ampak je šlo za dolgoročno uresničevanje načrta desnice v ZDA, da si s pomočjo konservativnih sodnikov in republikanskih politikov oblikuje družbeno ureditev po svoji meri.
1. julija 2022/by Tadej Ekart

Matjaž Nemec: Vprašanje Zahodnega Balkana je test kredibilnosti EU in njena odgovornost za preprečevanje EU nešteto hitrosti

Ko ugasnejo luči velike dvorane, kjer so za okroglo mizo pred dnevi voditelji držav članic na Evropskem svetu zasedali ob strateško pomembnih temah, se pokaže realnost. Ta (žal) največkrat na obrazu nima nasmeškov in polna usta spodbudnih besed, temveč stare probleme, pri Bosni in Hercegovini šest let trajajočo težnjo, da jo EU (do)končno spozna kot kredibilnega partnerja, s katerim je vredno pričeti vsaj formalne pridružitvene procese. Ti sami po sebi ne pomenijo ne članstva v EU, ne garanta zanj.
28. junija 2022/by Tadej Ekart

Marko Sjekloča: Strateške zmote Rusije

Danes je to drugačen svet, tudi s svojimi napakami in zmotami, a tudi z veliko pozitivnih prvin, od katerih je ena najpomembnejša: življenje je na zahodu veliko več vredno od ideologije ali političnih ciljev.
18. maja 2022/by Miha Damiš
Vsa #pisma ob policijski uri
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Ministrici za zunanje zadeve Slovenije in Nemčije Tanja Fajon in Annalena Baerbock za več sodelovanja med državama1. julija 2022 - 19:24
  • Odziv Nemca na odgovor Evropske komisije glede slovenskih državljank in državljanov, ki delajo v Italiji1. julija 2022 - 16:57
  • Minister Matjaž Han za okrepljeno vlogo Slovenije v mednarodnih razvojnih projektih30. junija 2022 - 17:09
  • Mladi forum s protestom v podporo ženskam, ki jim je bila odvzeta pravica do splava29. junija 2022 - 16:10
  • Delovno srečanje SD: Povezani lahko dosežemo najboljše rezultate28. junija 2022 - 13:00
  • Človekove pravice so prioriteta slovenske zunanje politike27. junija 2022 - 9:08
  • Dominika Švarc Pipan: Saniran je še en nedopusten poseg prejšnje vlade v delovanje tožilstva23. junija 2022 - 17:00
  • Tanja Fajon na vrhu PES: Potrebujemo jasen signal podpore in zavezanosti širitveni perspektivi Zahodnega Balkana23. junija 2022 - 15:16

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Tema: Proračunska politika 2021 in 2022: Pogrešamo fokus, učinkovitost, vzdržnost... Dejan Židan: Zakaj delavci tako težko uveljavljajo priznavanje poklicne bolezni...
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo