Podpredsednica Socialnih demokratov in evropska poslanka Socialistov & Demokratov Tanja Fajon v pozivu državljankam in državljanom Republike Slovenije glede odnosa do beguncev ter migrantov.
Poziv Tanje Fajon glede beguncev in migrantov 18-09-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.
Predsednik SD in minister Vlade RS mag. Dejan Židan, podpredsednica SD in evropska poslanka S&D Tanja Fajon, državna sekretarka na ministrstvu za delo in podpredsednica SD Ljubljana Martina Vuk ter poslanec SD in predsednik Mladega foruma SD Jan Škoberne so danes, v petek, 11. septembra 2015, na novinarski konferenci v Ljubljani predstavili stališče Socialnih demokratov do reševanja begunske krize, ki je bilo sprejeto na 7. seji Predsedstva stranke.
Na predstavitvi stališča so vsi skupaj v imenu slovenskih Socialnih demokratov pozvali k solidarnosti do ljudi v stiskah in izrazili apel proti širjenju nestrpnosti ter sovražnega govora do beguncev in migrantov. Beguncem v stiski je treba ponuditi zatočišče in jih obravnavati dostojanstveno. Slovenija pred njimi ne sme zapirati vrat, so še izpostavili na novinarski konferenci. Na evropski ravni je treba vzpostaviti skupno migracijsko politiko, na svetovni pa poiskati dolgoročne rešitve za spopadanje z vzroki begunske krize.
Predsednik SD Dejan Židan je izpostavil, da ima Slovenija z migranti oz. begunci izkušnje. “Tudi sami smo bili po 2. svetovni vojni begunci, v 90. letih pa smo jih sprejemali, zato je strah, povezan z nepoznavanjem problematike, neupravičen,” je spomnil predsednik SD Židan. Begunska kriza je humanitarno vprašanje, povezano s solidarnostjo držav EU. “Solidarna pa mora biti tudi porazdelitev bremen, zato v SD podpiramo obvezne kvote v državah članica EU,” je povedal Židan. Obenem je opozoril, da Evropa ni naredila dovolj, da bi vplivala na razmere v državah, iz katerih begunci prihajajo.
Socialni demokrati smo sicer svoj program reševanja begunske problematike razdelili na tri poglavja, ki jih je podrobneje predstavila evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon. Prvo je humanitarne narave in izpostavlja, da je beguncem v stiski treba ponuditi zatočišče in jih obravnavati dostojanstveno. Kot je poudarila Fajonova, Slovenija ne sme zapirati vrat in mora obsoditi gradnjo zidov po Evropi. Prav tako v SD izpostavljamo potrebo po skupni migracijski in azilni politiki. Po besedah evropske poslanke so nujni popravki Dublinske uredbe, ki bodo omogočili učinkovitejše varovanje zunanjih meja EU. Smo pa v SD proti kakršnim koli ukrepom znotraj schengenske meje.
Tudi Fajonova se zavzema za dogovor o pravični porazdelitvi bremena med državami EU, zato podpira predlog Evropske komisije o stalnem mehanizmu. “Tistim, ki bodo ostali v Sloveniji, je treba ponuditi možnosti učinkovite integracije, hkrati pa je potrebno na vsak način ustaviti sovražni govor in ksenofobijo,” je poudarila Fajonova. Drugo in tretje poglavje programa SD opredeljujeta ukrepe na srednji in dolgi rok. Pri tem je Fajonova izpostavila, da je več pozornosti treba nameniti izvoru težav, kar predstavlja svetovni izziv.
Državna sekretarka na ministrstvu za delo iz vrst SD in podpredsednica SD Ljubljana Martina Vuk je povzela, da stranka izhaja iz vrednot solidarnosti, spoštovanja človekovih pravic, humanosti in tovarištva. “Te vrednote so danes na preizkušnji, zato smo v SD veseli odziva nevladnih in humanitarnih organizacij ter njihovega sodelovanja v usklajevalni skupini,” je dodala Martina Vuk.
Poslanec SD in predsednik Mladega foruma Jan Škoberne pa je izpostavil dejavnost mladinskih organizacij pri reševanju problematike beguncev. Povedal je, da je 60 mladinskih organizacij iz vse Evrope na luksemburško predsedstvo EU v preteklem tednu naslovilo poseben poziv, v katerem poudarjajo, da je begunsko problematiko treba rešiti trajnostno in celovito. “Pri reševanju problematike bo sodeloval tudi Mladi forum SD, ki bo v oktobru v Beograd poslal prvo ekipo prostovoljcev,” je še povedal Škoberne.
Stališče stranke SD do reševanje begunske krize si lahko preberete na spodnji povezavi:
Stališče SD do reševanja begunske krize
Celotno novinarsko konferenco si lahko ogledate v videoposnetku:
Predstavitev stališča Socialnih demokratov do reševanja begunske krize 11-09-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.
Ministrica za obrambo se je 2. in 3. septembra v Luksemburgu udeležila neformalnega srečanja obrambnih ministrov EU. Prvo zasedanje je bilo namenjeno implementaciji sklepov junijskega Evropskega sveta in majskega Sveta EU s področja evropske obrambe in varnosti. Evropska obrambna agencija (EDA), Evropska komisija (EK) in Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) so ministre seznanile z dinamiko in napredkom na ključnih področjih. Ključna vodila, ki jih je podal Evropski svet, so razvoj nove zunanje in varnostne strategije EU, krepitev varnosti prek investiranja v obrambo, krepitev izgradnje zmogljivosti in partnerstva.
Za Slovenijo so ključnega pomena ustrezna in celovita odzivnost na aktualne varnostne grožnje z uporabo celotnega instrumentarija EU ter sodelovanjem s partnerji, predvsem z Natom. Pomembno je kontinuirano ohranjanje varnostnih in obrambnih vprašanj na agendi EU na vseh ravneh. V okoliščinah širokega spektra izredno raznolikih varnostnih izzivov v soseščini EU podpiramo proces temeljite strateške samorefleksije, zato močno podpiramo pripravo celostne zunanje in varnostne strategije pod vodstvom visoke predstavnice.
Drugo zasedanje je bilo namenjeno aktualnim vojaškim operacijam in misijam SVOP. Zasedanje je vodila visoka predstavnica Federica Mogherini, prisotni poveljniki misij in operacij ter visoki predstavniki Nata in OZN. Ministri so bili seznanjeni z aktualnim stanjem operacije EU NAVFOR MED. Operacija je na točki, ko lahko – po ustreznih analizah in po procesu političnega odločanja – preide v del druge faze, ki se bo izvajal v mednarodnih vodah (med ključnimi nalogami te faze so tudi zaseg in odstranitev tihotapskih plovil, preprečevanje proste plovbe tihotapskim plovilom, prijetje tihotapcev in reševanje migrantov, skladno z določili mednarodnega prava). Nadaljuje se načrtovanje nadaljnjega razvoja operacije.
S konkretnim prispevkom v operacijo EUNAVFOR MED Slovenija kredibilno izraža podporo solidarnemu in celovitemu mednarodnemu pristopu za reševanje migracijske in humanitarne problematike ter kot pomorska država deli soodgovornost za soočanje s pomorskimi varnostnimi izzivi v Sredozemlju. Gre za logično nadaljevanje naših aktivnosti v operaciji Naše morje – Lampedusa ter naših takratnih prizadevanj za širši angažma EU.
Slovenija deluje tudi v operaciji EUFOR Althea v Bosni in Hercegovini, ki mora zaradi potencialno negotovih razmer ohraniti izvršilni mandat. V sklopu misij za usposabljanje in izgradnjo zmogljivosti pripadniki Slovenske vojske prispevajo k izvajanju misije za usposabljanje v Maliju v Afriki (EUTM Mali).
Več držav, med njimi tudi Slovenija, je poudarilo, da je ustrezno pozornost treba posvečati tudi migracijskim tokovom, ki potekajo po t. i. balkanski poti.
V Mestni občini Velenje so pripravljeni pomagati pri reševanju begunske problematike, s katero se sooča Evropa. Župan MO Velenje Bojan Kontič je o tem v sredo, 2. septembra, pisal predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju. V Velenju lahko po potrebi sprejmejo in nudijo pomoč desetim beguncem. Kot je v pismu predsedniku vlade zapisal župan Velenja Kontič je velenjska občina pripravljena sprejeti deset beguncev, za katere, kot navajajo na občini, bodo primerno poskrbeli glede bivanja, prehrane in oblačil. “V Mestni občini Velenje se namreč zavedamo kako pomembno je, da se ljudem v tako hudih stiskah ponudi pomoč in omogoči dostojno življenje,” je v pismu predsedniku vlade še zapisal župan Kontič iz vrst Socialnih demokratov.
“Begunstvo danes in jutri” je bil naslov javne razprave, ki jo je v četrtek, 16. julija, organizirala evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) v ljubljanski kavarni SEM. Na njej so mnenja z gostiteljico in zbranim občinstvom soočili Nina Gregori z Ministrstva za notranje zadeve, Andrej Šter z Ministrstva za zunanje zadeve, Tomo Križnar, aktivist za človekove pravice, Faila Pašić Bišić, častna ambasadorka medkulturnega dialoga, Klemen Mihelič iz humanitarne ustanove H.O.P.E. in Suleiman Jamous, humanitarni koordinator JEM.
“Če ne bo Slovenija danes pripravljena na begunce, bo jutri tvegala več. Begunci prihajajo na evropska tla, v to jih silijo vojne, nasilje in revščina na Bližnjem vzhodu in Afriki, poleti jih lahko pričakujemo še več. Val moramo zajeziti tam, kjer se je začel, v kriznih žariščih, a hkrati moramo pomagati tistim, ki obupano iščejo golo preživetje. Slovenija ima moralno odgovornost. Brez javne razprave o begunstvu, razbijanja stereotipov in strahov, priprave ustreznih nastanitev in programov za vključitev beguncev v družbo, si bomo dolgoročno ustvarili večji problem. Ljudem bomo dali priložnost, da ne bodo prisiljeni beračiti na cestah, živeti v getih ali se zatekati h kriminalu, ne bomo odgovorni za izgubo novih človeških življenj, zmanjšali bomo varnostna tveganja. Ne le v Sloveniji, ampak na evropskih tleh na sploh, saj je odgovornost za begunce skupna. Ne pozabimo, da smo bili tudi Slovenci v zgodovini begunci,” je dejala Tanja Fajon, ki se sicer zaveda občutljivosti in teže problematike, a opozarja, “da se moramo o beguncih pogovarjati z begunci in s stroko, ki ima izkušnje, da bi laže naslovili vsa odprta vprašanja.”
Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je potrebno rešitev poiskati na evropski ravni. Slovenija mora biti ob tem solidarna in prevzeti svojo vlogo. Nina Gregori je pripomnila, da temo migracij ne smemo potiskati v politično ozadje, Faila Pašić Bišić pa je nato dejala: “Politiko pogosto kreirajo tisti, ki nimajo večkulturnega ozadja, ter da sta sožitje in sobivanje temelja vsake demokratične družbe. Nič o beguncih brez beguncev.” O svojih dolgoletnih izkušnjah iz človekoljubnega dela z begunci v podsaharski Afriki sta spregovorila tudi Tomo Križnar in Suleiman Jamous. “Razlika med sprejemanjem beguncev iz Balkanskih vojn in med današnjimi je strah pred odprtim dialogom,” je dodal Andrej Šter, Klemen Mihelič pa je zaključil: “Človeški nagon je pomagati človeku v stiski.”
Evropski parlament pripravlja samoiniciativno poročilo o migracijah, o katerem bo pristojni odbor LIBE razpravljal predvidoma oktobra. Poslanci imajo v razpravi trenutno dva delovna dokumenta o solidarnosti in varnih in pravnih poteh v Evropo. O porazdelitvi bremena in večjim ukrepom v pomoči beguncem bodo v ponedeljek govorili tudi pristojni ministri EU.
Videoposnetek omizja o beguncih:
Omizje Tanje Fajon z gosti o beguncih v kavarni SEM from Socialni demokrati on Vimeo.
