Predsednica SD Tanja Fajon se je danes odzvala na besede predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, češ da v Sloveniji ni politične krize, ampak zgolj stanje politične negotovosti.
Predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon je danes na predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja naslovila pismo, v katerem ga opozarja na ogrožanje parlamentarne demokracije in predlaga sklic posveta vseh parlamentarnih strank. Predsednica SD kot edino rešitev za izhod iz politične krize vidi dogovor o predčasnih volitvah.
Tanja Fajon je v pogovoru s predsednikom države izpostavila kritike Socialnih demokratov glede vladnega obvladovanja epidemije, kar bi po njeni oceni morala biti osrednja tema srečanja strank.
Danes se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel 19. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki ga je z nagovorom odprl predsednik Državnega zbora in SD mag. Dejan Židan, častni pokrovitelj letošnjega F3ŽO. Židan je poudaril, da je staranje družbe civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni ter ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost. Ob tem je izpostavil, da je ključno, da vlada še v tem mandatu sprejme solidarnostni sistem dolgotrajne oskrbe. “Kot družba si ne moremo dovoliti, da upokojence, ki si sami ne morejo privoščiti pomoči, pustimo na cedilu,” je dejal.
Židan je festival označil za osrednjo prireditev ob Mednarodnem dnevu starejših v Sloveniji, ki je po svoji naravi in vsebini edinstvena v Evropi. Pri tem je spomnil na širok pomen, ki ga festival ima za družbo in gradnjo mostov med generacijami: “Vsako leto bolj prepoznavamo edinstveno vlogo festivala pri povezovanju in sooblikovanju trajnostnih medgeneracijskih rešitev. Ustvarja namreč prostor za sodelovanje med generacijami, civilno družbo, prostovoljnimi organizacijami, strokovno javnostjo in gospodarstvom. Njegov večstranski pomen in prispevek k soočanju in reševanju aktualnih izzivov starejših je nepogrešljiv.”
Pri tem je Židan dejal, da na staranje družbe pogosto gledamo kot na negativen pojav, zato je poudaril, da je staranje družbe “civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni ter ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost.” Ocene po njegovih besedah kažejo, da visokih standardov blaginje in socialne varnosti v prihodnje zaradi demografskih sprememb in spremenjenih razmerij med deležem mlade, srednje in starejše generacije, ne bo mogoče zagotavljati na enak način kot sedaj. Židan pa je prepričan, da teh sprememb ne smemo sprejemati kot nerešljiv problem, temveč jih moramo usklajeno upravljati: “Številne pozitivne izkušnje tistih držav, ki so se izzivov dolgožive družbe že lotile, nam kažejo, da to zmoremo.”
Zato je pozval k povezovanju in dialogu med vsemi deležniki, saj je po njegovih besedah medgeneracijska politika že ključno vezivo slovenske družbe, zato ne smemo pozabiti, kaj je že bilo doseženo. Pri tem je izpostavil tudi prizadevanja na področju zdravstva in vključevanja starejših na trg dela, posebej pa tudi dolgotrajne oskrbe, kjer se je ponovno zavzel za to, da po solidarnostnem načelu v družbi uredimo oskrbo in pomoč starejšim: “Država mora še v tem mandatu sprejeti solidarnostni sistem dolgotrajne oskrbe, da 120.000 upokojencem zagotovimo dodatno pomoč, ki si je trenutno ne morejo privoščiti.”
Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje se bo do četrtka odvilo deset strokovnih razprav ter več kot 200 izobraževalnih in kulturnih dogodkov, na njem pa pričakujejo okoli 17.000 obiskovalcev iz vse Slovenije. Po besedah predsednika Mestne zveze upokojencev Ljubljana Marjana Sedmaka je festival demonstracija demokracije, kje se srečujejo različni predstavniki družbe. S festivalom je po njegovem mnenju treba nadaljevati in ga nadgrajevati. Ambasadorka letošnjega, že 19. festivala je postala Gabi Čačinovič Vogrinčič, ki je med drugim kot profesorica na fakulteti za socialno delo preučevala vrednote medgeneracijskega povezovanja, v festival pa je vpeta od samega začetka. Kot je poudarila danes, se moramo kot skupnost naučiti in odločiti, da naredimo prostor za vse generacije. Prav tako je izrazila globoko hvaležnost, da še vedno zmore delati in da je še vedno dobrodošla.
Odprtja tridnevnega festivala so se med drugimi udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, pravosodna ministrica Andreja Katič in minister za kulturo Zoran Poznič.
Kam gre Slovenija? Je izvolitev Boruta Pahorja za predsednik države razlog za alarm? Je. Dobil je premajhno podporo. Podporo za to, kar je počel in kar je naloga države v mednarodnem prostoru. Pahor je predstavil nek koncept, ki je imel za sabo neko prakso, na drugi strani pa je bil konglomerat ad hoc koalicije brez enotnega koncepta, kam, kako in s kom naprej. Ta, s kom, je bil mogoče vsaj na videz še najbolj jasen, ker je imel kandidat ime in priimek, vendar politično gledano je brez telesa.
Volitve so spet pokazale, da nismo zadovoljni s sabo. Imamo višje ambicije, kot jih prepoznamo v Pahorju. Imamo še veliko večje ambicije, kot smo jih prepoznali v drugih kandidatih! Imamo torej veliko višje ambicije, kot nam jih ponujajo Slavoj Žižek, ki poziva k neudeležbi na volitvah, in 34 podpisnikov peticije proti Pahorju in še višje od tistih, ki jih pri predsedniških volitvah vedno znova zanimajo samo, kdo so strici iz ozadja in predvsem ali so oni med njimi. (Nazadnje se izkaže, da je to edina vsebina, ki jo ponujajo na mesto t.i. izpraznjenosti predsedniške funkcije.)
Vemo, da bi nekaj več, mori pa nas, kako. In jasno nam je, da ne s temi ljudmi, ki kandidirajo in še manj s temi, ki so izvoljeni. In to vedno znova. In znova. Predsednik ni izjema. Izvoljeni predsednik je ravno najboljši izkaz tega nasprotja med velikopoteznimi željami na eni strani in nikakršno pripravljenost za dolgoročno delo na rezultatu spremembe v skupnosti in v lastnem ravnanju. Predsedniška funkcija v Sloveniji je izpraznjena, ker populus noče močne politike: noče zavestne dejavnosti vsakega posameznika in skupnosti usmerjene v dobrobit vseh.
Politika je čedalje večje blato. Po mojem zato, ker pristajamo vsi skupaj na mic po mic polkolonialni status, v katerega nas silijo veliki centri moči po Evropi in njihovi kolaboranti doma. Kljub gospodarski rasti, nam ni temu primerno bolje. Kljub temu, da imamo lastno državo, je ne uporabljamo na polno za dvig kvalitete življenja vseh ljudi. In tu ima ljudstvo prav. Politika premalo naredi za ljudi. Pri tem pa ljudstvo pozablja pa, da ljudje premalo naredijo za politiko. Moč države domuje v trdnosti samozavestnega posameznika.
Eni si mislijo, da prihaja doba spleta, hkrati pa so užaljeni, ker se prav predsednik tam preveč pojavlja. Pred dvajsetimi leti ni bilo twiterja in instagrama, so pa bile gasilske prireditve in druge vaške in občinske veselice. Je kdo pozabil na očitke Kučanu, da hodi na vsako pasjo procesijo? Kako so pljuvali po spravni maši v Rogu? Pa zamere glede izbire ustavnih sodnikov, ki so dokončno pokopali možno bolj zmerno rešitev problema denacionalizacije?
Smo pozabili na cvetlično kronanje Drnovška na ustanovitvi Gibanja za pravičnost in razvoj na Turjaku in njegovo igranje flavte v tradicionalnih indijanskih oblačilih v Boliviji ter njegove eskapade, ki so njegov obrat v privatnem življenju dajale na polno čutiti tudi funkciji predsednika?
Da ne omenimo njegovega »stampeda«, prve krave itd. kot je označil skupinico peticionašev, ki so bili proti njegovi verziji konkordata s Svetim sedežem. In seveda smo pozabili, kako je že skoraj zategnjena drža predsednika Türka, zamrznila njegovo visokost v srcih slovenskih volivcev. Ni hotel biti poceni popularen in zato so ga volitve grdo odplaknile.
Predsednik države je vedno lahko samo tisti, ki zna in zmore zadihati s tem delikatnim ljudstvom. Ko izgubi srčni ritem, dirigenta orkester zamenja. Pahor je večkrat rekel, da ne kandidira za papeža in noče biti moralna avtoriteta. Komisija pravičnost in mir pri škofovski konferenci RKC si je jemala to za svoje poslanstvo. Odkar je odzvonilo Zvonu I in II se je stopil tudi moralni kapital tovrstne avtoritete.
Igranje moralne avtoritete je v politiki kratkega daha. Kdor bi to rad počel, bo plesal eno samo poletje ali manj. Takšni, ki bi radi igrali to vlogo, ki si jo »javnost« tako želi, so samooklicane lahke tarče. Najbolj čistega človeka populus najprej visoko dvigne, potem pa zahteva njegov linč in uživa v mukah, ko se ga cvre na ražnju ali pribija na križ. Samo naivni politik si takšno vlogo lahko umisli kot edino ali prvenstveno politično držo! Ker ne traja dolgo. Branje Biblije tu morda lahko pomaga.
Moralno čistost zlasti politikov zahteva politična drža Heglove lepe duše. Zahtevajo jo vedno tisti, ki bi si radi olajšali svojo dušo. Teh ne zanima politična konsekvenca njihovega ravnanja, temveč zgolj pranje duše. Da je čista. In bolj je politična realnost umazana, bolj je njihova duša čista. Te čiste duše zato nenehno in vsak dan na novo blatijo politike in celotno državo, da pride sijaj njihove domnevne čistosti bolj do izraza!
Ta množična predpolitična korporativna drža je na Slovenskem premočna. Zato vedno na novo vpoklicuje naivne ne- ali a-politične posameznike v politični proces v podobi strank, ki lahko nosijo ime samo nosilca te lepe izbrane duše. (Pa tudi ne stranka, ker je že poimenovanje takšne razširjene predvolilne druščine s stranko, tako zelo grdo, da morajo biti vsaj lista. Če pa že so stranka, so ‘nadstrankarska stranka’, ali stranka samo iz formalnih razlogov, ‘da bi ugodili tej umazani zakonodaji’.) Intelektualni del, ki servisira to držo, nereflektirano pluje s tokom tega populusa, vzdržuje agar populizma in ga hkrati psuje.
Slovenski cvet svetovne inteligence Slavoj Žižek je pozval k neudeležbi na volitvah. A je treba apolitični narod, ki itak vse manj hodi na volitve, dodatno spodbuditi, naj ostane doma? Politično gledano, za to ni nobene potrebe, saj se to zgodi tudi brez poziva. Zakaj pa potem? Zaradi povsem zgoraj omenjenega populističnega navdiha: da si z nereflektirano večino, da poveš to, kar velika večina misli: da je politika navadno sranje.
34 intelektualcev, družboslovcev ugotavlja, da je bil Pahor najslabši od kandidatov. Tako zelo je najslabšejši, da je bilo treba proti njemu in samo proti njemu pisati peticijo. In Pahor zmaga. Že drugič. Tu je najpomembnejše vprašanje, ali znamo intelektualci misliti politično realnost sveta in Slovenije. Razumemo, za kaj gre v tem svetu in svetu politike? Tripa in trumpa vsak samo na svojem malo bolj informiranem in sofisticiranem, razvitem in z argumenti podprtem, ampak nazadnje, zgolj svojem lastnem borniranem mnenju? Mnenju, ki je nazadnje tako kot mnenje vsakega, ki ni prelistal niti ene knjige, ki se je vedno pozanimal o usodnih stvareh le pri svojem lastnem predsodku, pred sodbi, pred sobi topline lastnega velikega ega? Ega, ki mu ne gre za to, da bi kaj razumel, temveč, da bi imel prav. Prav pa imaš, če si zlit z mnenjem velike večine: politika je sranje.
V svetu poteka intenzivna koncentracija kapitala, znanja in moči. Tista intenziteta iz konca 19. stoletja Slovence tako osušila, da je krščanskega socialista Kreka nagnala v trditev, da kapitalizem ni dober za male narode. Internet dela čudeže, ker tam velikost ni usodna. No, dokler je še ta kapitalizem, je prostor v njem tudi za male države in drobnejše narode in akterje. In več ga bo, če bomo zavestno usposabljali vse generacije, zlasti pa mlade za uporabo države pri oblikovanju skupnih smeri delovanja. In predsednik države Borut Pahor nam pri tem pomaga.
Dr. Igor Lukšič je nekdanji predsednik SD in redni profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njegov komentar je objavljen tudi v Sobotni prilogi časnika Delo ( http://skrci.me/hXXSP ).
Spoštovana, spoštovani!
Smo pred odločilnim dejanjem letošnjih predsedniških volitev.
Iskreno sem vesel in hvaležen za izraženo podporo tako velikega števila državljank in državljanov v prvem krogu volitev. Hkrati se zavedam tudi velike odgovornosti, ki mi je s tem naložena. Odgovornosti, da dosledno in z vsemi močmi tudi vnaprej zagovarjam politiko sodelovanja in ne izključevanja kot najpomembnejšega vzvoda za našo varno in uspešno sedanjost in prihodnost. Da gradimo na tistem, kar nam je skupno in da spoštljivo živimo z razlikami.
V tem smislu je dragocena vsaka podpora, brez izjeme. Tudi podpora tistih, s katerimi se v določenih stališčih morda razhajamo. Kajti pred nami so pomembni izzivi prihodnosti tako doma kot po svetu. Svet okoli nas je postal nepredvidljiv in nestabilen. Pa vendar, če bomo držali skupaj in se medsebojno podpirali in spoštovali ne glede na razlike med nami, ga ni izziva, iz katerega ne bi Slovenci izšli kot zmagovalci.
To je vizija, v katero kot človek s politično izkušnjo iskreno verjamem in za katero se bom skupaj z vami iz vsega srca boril še naprej.
Izkoristite pravico odločati o naši prihodnosti. Vzpodbudite k temu vaše bližnje, prijatelje, znance.
SKUPAJ nam bo uspelo. Tudi 12. novembra.
Vaš Borut Pahor
Spoštovane državljanke in spoštovani državljani!
Drage socialne demokratke,
dragi socialni demokrati.
Pred Slovenijo je drugi krog predsedniških volitev. Vabim vas, da v nedeljo, 12. novembra, skupaj izvolimo Boruta Pahorja za predsednika republike. Svoj glas lahko oddate že na predčasnem glasovanju, ki bo potekalo 7., 8. in 9. novembra, na sedežih okrajnih volilnih komisij.
Prepričan sem, da bo ta zmaga šele začetek. Socialni demokrati smo z vsakim dnem deležni večjega zaupanja med ljudmi. Skupaj z ekipo, z našimi strokovnimi sveti in s terensko mrežo pripravljamo stranko na parlamentarne volitve, ki bodo konec pomladi prihodnje leto. Slovenija po globoki krizi, ki je najbolj ranila prav medsebojno zaupanje v družbi, potrebuje odločno vlado, ki bo s pravičnejšim družbenim modelom, z boljšo organiziranostjo in z več medsebojnega sodelovanja začela nov razvojni preboj. Z vsakim svojim ravnanjem mora takšna vlada uresničevati načelo enakosti v vseh pomenih in na vseh področjih: pri dostopu do kakovostnih zdravstvenih storitev, pri možnostih šolanja in pridobivanja kompetenc, pri zaščiti in uresničevanju pravic, pri uresničevanju talentov, znanja in potencialov vsakogar in vsake med nami. Dozorel je čas in dozoreli smo mi, da Sloveniji spet ponudimo socialdemokratsko vlado.
To mnogim v slovenskem političnem prostoru ni všeč. Zato bomo tudi pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami priče novim volilnim projektom, ki jih že napoveduje izbira na predsedniških volitvah. Ne bojim se konkurence. Bojim pa se nadaljnjega eksperimentiranja z državo in z zaupanjem ljudi. Po dosedanjih izkušnjah se novi obrazi namreč hitro postarajo, nova politika pa ostane spisek želja, soočen z realnostjo zahtevnega upravljanja države. Tisto, kar lahko prenovi družbeno zaupanje, je verodostojna politika. Preizkušena in izkušena, iskrena in jasna, odgovorna in dobronamerna. Takšna je slovenska socialna demokracija in zato je z nami vsak dan več ljudi.
V funkciji predsednika republike je simbolno združena enotnost naroda in države. Zato so te volitve pomembne. Svoje zaupanje združimo v Borutu Pahorju, da nas bo kot Slovenijo predstavljal v svetu in da bo med nami usmerjal kažipot pomembnih odločitev. Da nas bo povezoval in združeval pred novimi izzivi.
Demokracija je oblast ljudstva. Vsakdo ima pravico, aktivna državljanka in državljan pa tudi dolžnost, da s svojim glasom odloča. Z udeležbo in z odločanjem na volitvah pomagajmo povrniti zaupanje v demokracijo. V to, da sami odločamo o nas in o naši prihodnosti.
Iskreno verjamem, da je moč v ljudeh.
Zdaj je čas, da stopimo skupaj.
Samo Dobro,
Dejan Židan,
Predsednik Socialnih demokratov
Predsedstvo Socialnih demokratov je v četrtek, 31. avgusta 2017, na svoji seji podprlo kandidaturo aktualnega predsednika republike Boruta Pahorja za vnovičen mandat. Pahor je zaprosil za podporo stranke, ki jo je 15 let tudi vodil in ji, kot je dejal predsednik SD Dejan Židan, dal osebni pečat. Pahor je izrazil hvaležnost za podporo, ki po njegovem mnenju danes ni samoumevna. Kot je v izjavi novinarjem povedal Židan, je predlog za podporo Pahorju na oktobrskih predsedniških volitvah podprlo 21 članov predsedstva, dva sta bila proti, en glas vzdržan. Pahorja je tudi sam podprl, je pojasnil Židan.
Pahor je imel po njegovih besedah pogum, da je v času največje gospodarske in družbene krize prevzel vlado in ko jo je predal, “je Slovenija skorajda prišla iz krize, ponovno smo imeli gospodarsko rast”. “Pahor je imel pogum, da je v času krize zvišal minimalno plačo za tretjino in je tisti politik, ki v Sloveniji morda še najbolj razume, da je zaradi majhnosti naroda potrebno, da delujemo skupaj,” je še pojasnil Židan in napovedal, da bo SD aktivno sodelovala v predsedniški kampanji.
“Socialni demokrati verjamemo, da bo aktualni predsednik republike Pahor tudi novi predsednik,” je povedal predsednik stranke Dejan Židan.
Pahor je v skupni izjavi z Židanom spomnil, da je pred petimi leti kandidiral kot kandidat SD in kot kandidat skupine volivcev. Pet let pozneje pa je po njegovem mnenju prav – ker si je prizadeval biti predsednik vseh ter politično in strankarsko nepristranski -, da kandidira zgolj s skupino volivcev. Je pa stranko SD zaprosil za podporo, pri čemer gre po njegovih besedah za simbolno in stvarno podporo. A mu je, kot je priznal, prva še veliko pomembnejša. Spomnil je, da je s stranko soustvarjal pomemben del slovenskega političnega prehoda v demokracijo, ustanavljanja države in njenega umeščanja v mednarodni prostor, s SD je vodil vlado. “Z njo sem bil v težkih in lepih trenutkih, z njo sem spreminjal tako stranko kot Slovenijo,” je dodal.
Po njegovih ocenah se je podpora SD njegovi kandidaturi za predsednika republike pred petimi leti zdela skoraj samoumevna, saj je bilo to tik po Kongresu stranke, ko je njene vajeti prevzel nov predsednik. “Danes pa odločitev SD, da me podpre, vedoč, da se pri nekaterih vprašanjih razhajamo, ni samoumevna in je zame izraz velikega zaupanja,” je poudaril Pahor in dodal, da je stranki zelo hvaležen. Takšna odločitev SD po Pahorjevem mnenju kaže na to, da razume, da je eno položaj predsednika stranke, drugo pa položaj predsednika republike. To je pomembno spričevalo zrelosti stranke, meni Pahor. Vsem, ki mu bodo v volilni kampanji pomagali, bo Pahor, kot je obljubil, po svojih najboljših močeh vrnil z delom kot predsednik republike.
Stranki je sicer podpredsednik Janko Veber dan pred sejo predsedstva ponudil, da je njen kandidat za predsednika republike. A je volilni štab po Židanovih besedah na glasovanje dal predlog, da stranka podpre Pahorjevo kandidaturo. Veber je povedal, da se mu je zdelo prav, da kot podpredsednik stranke poda svoje videnje o položaju stranke. Ocenjuje, da bi bilo treba bistveno bolj opozoriti na težave zaradi neoliberalnih ukrepov in politike, ki prevladuje v Sloveniji in zaradi katere se kljub gospodarski rasti slabša socialni položaj ljudi. Prav tako je po njegovih besedah prav, da se je na ta način obudila razprava o aktualnih težavah v državi. “Upam, da sem s tem pripomogel, da bo ta predsedniška kampanja šla tudi v vsebinsko smer,” je še povedal Veber.
Borut Pahor se bo za ponoven mandat potegoval z enakim sloganom kot pred petimi leti – Skupaj. Zbiranje podpisov na stojnicah pred upravnimi enotami po vsej Sloveniji za njegovo kandidaturo pa se bo začelo v ponedeljek, 4. septembra.
Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister mag. Dejan Židan se je udeležil uradnega obiska predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v Ruski federaciji, ki je na povabilo ruskega predsednika Vladimirja Putina potekal v Moskvi. V okviru predsednikovega uradnega obiska v Rusiji se je Dejan Židan skupaj s slovensko delegacijo, v kateri je bil tudi predsednik Skupine prijateljstva DZ z Rusijo Matjaž Han, srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in s predsednikom ruske vlade Dimitrijem Medvedjevim ter se udeležil skupne rusko – slovenske poslovne konference.
V delegaciji predsednika republike je bila tudi 40-članska gospodarska delegacija, saj je bil namen obiska tudi poglobiti gospodarsko sodelovanje. Na poslovni konferenci v Moskvi je bilo danes med slovenskimi in ruskimi podjetji podpisano več pogodb, katerih vrednost gospodarskih poslov znaša več sto milijonov evrov.
“S ciljem, da se povečajo stabilnost, poslovna uspešnost in prepoznavnost Slovenije, dajemo večji poudarek internacionalizaciji. Iz tega vidika je izjemno pomembna tudi Ruska federacija, s katero nas vežejo trdno prijateljstvo in stabilni politični odnosi, kar je osnova za slovenska podjetja, ki želijo prodreti na enega od največjih svetovnih trgov,” je v Moskvi poudaril Dejan Židan. “Naloga politike je, da vzpostavlja stabilne in dobre meddržavne odnose ter pomaga odpirati vrata, prodorno gospodarstvo pa lahko iz priložnosti naredi dobre poslovne zgodbe,” je dodal Židan.
Slovenski minister Dejan Židan se je še pred začetkom obiska sestal z ruskim ministrom za naravne vire in okolje Sergejem Donskoyem, s katerim sta se pogovarjala o sodelovanju med državama na področjih, ki jih pokrivata, o naravnih virih in tudi o slovenskem projektu Svetovni dnevu čebel. Ob robu uradnega obiska predsednika republike je minister Židan z ruskim ministrskim kolegom podpisal tudi Memorandum o soglasju med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije in Ministrstvom za naravne vire in okolje Ruske federacije o sodelovanju na področju gozdarstva.
V celjski Vojašnici Franca Rozmana Staneta je v soboto, 14. maja, v okviru obeležitve dneva Slovenske vojske potekala slovesnost s podelitvijo medalj, priznanj in povišanj v činu, na kateri je zbrane nagovorila tudi ministrica za obrambo Andreja Katič. Kot je povedala v nagovoru, je dan Slovenske vojske pomemben praznik, na katerega smo ponosni vsi državljani. “Kjerkoli sem imela priložnost govoriti s predstavniki drugih vojska, sem dobila potrditev, da ste profesionalni, cenjeni in odlični sodelavci, na katere se lahko vedno zanesemo,” je povedala ministrica za obrambo in dodala, da je to zelo dobra popotnica za mednarodni ugled Slovenije. Ministrica Katič je pozvala k enotnosti, tovarištvu in usklajenem delovanju tudi v prihodnje, saj smo le tako lahko uspešni in močni za izpolnjevanje svojega poslanstva.
Na slovesnosti je ministrica za obrambo poveljniku 20. pehotnega polka in Vojašnice FRS polkovniku Boštjanu Močniku izročila najvišje odlikovanje Zavezništva, NATO medaljo za zasluge. Polkovnik Boštjan Močnik je v nagovoru povzel pot Slovenske vojske v 25 letih delovanja v samostojni Sloveniji vse od začetka napotitve prvih slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v učna centra v Pekrah in na Igu, 15. maja 1991, kot temeljnega pogoja za razvoj slovenske vojske. Ministrica Katič si je po slovesnosti ogledala dinamične in statične predstavitve v okviru dneva odprtih vrat. Predstavitev opreme in oborožitve, bojna in nebojna vozila, različne simulatorje ter drugo opremo si je ogledalo veliko radovednih obiskovalcev.
V nedeljo, 15. maja, pa je v Ljubljani potekala državna slovesnost ob dnevu Slovenske vojske (SV), na kateri je kot slavnostni govornik nastopil predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor. Predsednik republike Pahor je opozoril, da bo morala Slovenija za ohranitev in okrepitev svoje varnosti posodobiti celoten varnostni sistem. To je po njegovem zahtevna naloga, ki terja veliko znanja in političnega sodelovanja. Pomen sodelovanja je poudaril tudi, ko je govoril o prihodnjih izzivih Slovenije.
Na slovesnosti sta povabljene pozdravila tudi ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik Generalštaba SV Andrej Osterman. Obrambna ministrica Andreja Katič je pripadnikom slovenske vojske čestitala za njihov praznik. Spomnila je na vse naloge, ki so jih opravili v preteklem letu – od pomoči pri obvladovanju vala migracij do misij v tujini – in ocenila, da so jih opravili odlično. Glede nizkih ocen pripravljenosti SV je dejala, da kot ministrica z vso resnostjo spremlja tovrstne ocene, prav tako se s to težavo na ministrstvu spoprijemajo z vso odgovornostjo. “Nesporno pa je dejstvo, da je treba za SV zagotoviti stalen in predvsem stabilen vir financiranja,” je dejala in dodala, da je to eden izmed ključnih pogojev, “da bomo pot SV znova obrnili v pozitivno smer”.
Na slovesnosti, ki so se je poleg predsednika republike, obrambne ministrice in načelnika generalštaba SV, med drugim udeležili tudi drugi slovenski visoki vojaški in politični predstavniki, so opravili tudi povišanja v vojaške čine; med drugim sta bila v brigadirja povišana polkovnika Klemen Medja in Vilibald Polšak. Slovesnost so popestrili Orkester Slovenske vojske z glasbenimi gosti, pripadniki enote za protokol SV pa so v počastitev dnevu SV iz ljubljanskega gradu izstrelili tri salve iz šestih topov.
