Prispevki

Dejan Židan: Reformacija 2.0 za ohranitev slovenskega jezika in napredek naroda

»Skrb za ohranjanje našega jezika ne pomeni zapiranja ali ograjevanja odprtosti našega duha. Skrb za ohranjanje lastnega jezika ter razvoj in napredek našega naroda zmoremo in moramo izkazovati drugače,« je na državni proslavi ob dnevu reformacije v Cankarjevem domu povedal slavnostni govornik predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan.

Židan se je v govoru uvodoma naslonil na pomen jezika za skupnost in narod, saj se po njegovem mnenju v jeziku zrcali moč, razvoj, napredovanje ali nazadovanje naroda. Le tega pa vidi tudi kot varuha narodovega spomina. Izpostavil je pomen reformacije in reformatorjev, ki so Slovenke in Slovence zasluženo postavili na zemljevid Evrope in svetovne skupnosti narodov. 

»Prav s svojim delovanjem so vselej dokazovali, da ni nasprotja med iskrenim prizadevanjem za izboljšanje usode lastnega naroda, kulture in jezika ter širino evropskega duha in njegove različnosti,« je povedal predsednik in dodal, da je tudi danes, ko smo maloštevilni narodi postavljeni pred zahtevno nalogo varovati dragocenost lastne jezikovne in kulturne edinstvenosti ali sprejemati veličino raznolikosti, ki nas obdaja, pomembno zavedanje, da je eno in drugo mogoče samo vzajemno krepiti.

Predsednik Židan je v govoru izpostavil, da se je potrebno zavedati, da lahko ohranjamo slovenski jezik in našo identiteto ter hkrati sprejemamo različnost, ki nas obdaja v Evropi in mednarodni skupnosti, brez zapiranja vase in ograjevanja od drugih. V petih točkah je zato pozval k reformaciji 2.0: izkazovanju ljubezni do slovenskega naroda in jezika preko skrbi za kulturo in kulturno ustvarjanje, skrbi za razvoj znanosti, podporo pisani besedi in knjigam, vpeljavo digitalizacije in novih tehnologij ter priznavanju slovenščine kot jezika nas vseh, tudi najranljivejših.

»Danes kultura potrebuje novo reformacijo, nov zagon,« je Židan izpostavil pomen kulture v prvi točki, kjer je pozval k spodbujanju ustvarjalnosti ljudi, še posebej mladih, izboljšanju pogojev delovanja kulturnih ustvarjalcev in povečanju dostopnosti do kulturnih dobrin čim širši javnosti.

V drugi točki je izpostavil pomen krepitve slovenskega strokovnega in znanstvenega jezika in odprtost slovenskega šolskega in znanstvenega prostora, da bo naša država (p)ostala globalno stičišče inovativnih ljudi idej in znanja. V času protestantizma je po besedah Židana bila odprta prva knjižnica, ki je skupnosti omogočila prostor, kjer je bilo znanje dostopno vsem. Zato je v tretji točki izpostavil pomen realizacije izgradnje nacionalnega univerzitetnega stičišča znanja NUK2.

V četrti točki je izpostavil pomen digitalizacije, spreminjanja dojemanja sveta literature in knjig, a zavrnil strah, da bi zaradi vse bolj digitalnega okolja brali in pisali manj. »Menim, da ima knjiga za Slovence velik simbolen pomen, zato je naša odgovornost, da še naprej spodbujamo slovensko založništvo, tudi prevajalce ter kvalitetne knjižne programe,« je dodal Židan.

V zadnji točki je predsednik SD in DZ Dejan Židan izrazil pomembnost dostopnosti jezika za različne ranljive skupine in osebe s posebni potrebami in pri tem ponovno podprl pobudo za vpis znakovnega jezika kot maternega jezika gluhih, naglušnih in gluho-slepih v ustavo Republike Slovenije.

Z mislijo, da moramo vsi skupaj poskrbeti, da bo raba slovenščine stvar vzgoje, da jo bodo mladi znali govoriti in jo bodo predvsem radi uporabljali, je svoj slavnostni govor zaključil predsednik mag. Dejan Židan.

Minister Prešiček ob dnevu reformacije pozval k branju knjig in postavitvi meje lažnim novicam in sovražnemu govoru

Na Ravnah na Koroškem je bila osrednja državna proslava ob dnevu reformacije. Praznik in dela prost dan obuja spomin na gibanje, od katerega je minilo več kot pol tisočletja in je v slovenskem prostoru poskrbel za prevetritev družbenih, kulturnih in verskih razmer. Slavnostni govornik je bil minister za kulturo Dejan Prešiček. Osrednje državne proslave na predvečer praznika so se v kulturnem centru na Ravnah na Koroškem med drugim udeležila tudi poslanca SD dr. Milan Brglez in Jani Prednik.

“Dan reformacije naj bo spodbuda za vse, da posežemo po knjigi, saj je branje osnova, na kateri posameznik gradi izobrazbo in kritično refleksijo sveta,” je poudaril minister za kulturo Dejan Prešiček. Ob tem je pozval k postavitvi meje lažnim novicam in sovražnemu govoru.

Minister je v slovesnem nagovoru na predvečer praznika med drugim spomnil, da je Luthrov prevod Biblije ena največjih pridobitev evropske novoveške kulture, saj je vplival ne le na razumevanje jezika, temveč posredno tudi na razvoj izobraževanja. Ob tem je poudaril, da se moramo zavedati, da protestantske vrednote presegajo religiozni okvir, saj nas med vrsticami Luthrovih tez nagovarjajo poštenost, demokratičnost, kritičen odnos do avtoritet in odgovoren odnos do dela.

“Te ideje nas povezujejo v skupnost, ki zavrača stranske produkte vse premočnejše medijske prisotnosti v dobi visokotehnološke reformacije. Odločno postavimo mejo lažnim novicam, ki z uporabo neverodostojnih podatkov nagovarjajo naša čustva in obidejo razum. Jasno postavimo mejo sovražnemu govoru, ki omalovažuje drugačne in v našo skupnost vnaša nemir,” je poudaril minister iz vrst SD.

Izpostavil je, da dialog kot eno osnovnih sporočil reformacije tudi pol tisočletja po njenem nastanku ne sme zbledeti. Ob tem je poudaril pomen slovenskega jezika kot bistvenega dela narodne in kulturne identitete, saj nas je skozi stoletja povezoval in združeval, in vse pozval k branju.

“Ljubezen do branja v maternem jeziku je vrednota vseh nas, ki jo v času, ko se jeziki, tudi slovenski, soočajo z izzivi globalizacije, kaže skrbno negovati in spodbujati,” je dejal minister in spomnil še, da so med vrednotami protestantov v ospredju tudi strpnost, solidarnost in razumevanje, ki nas nagovarjajo k spoštovanju različnih jezikovnih in kulturnih tradicij, ki sobivajo na našem prostoru.

Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začelo 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi na slovensko književnost. V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku – Katekizem, ki jo je napisal Primož Trubar, s tem je slovenščina postala knjižni jezik. V tem obdobju je nastal tudi prvi slovenski pravopis Zimske urice Adama Bohoriča in prevod Biblije Jurija Dalmatina.