državni sekretar MKGP

Prispevki

Komentar Marjana Podgorška: SiDG – prvo proizvodno podjetje, ki ga je država ustanovila od osamosvojitve, z donosom nad pričakovanji

17. februarja 2018/in Mnenja, Novice /by Denis Sarkić

Od prenosa državnih gozdov v upravljanje podjetja Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG) je minilo 18 mesecev, kar je že dovolj dolgo obdobje za analizo delovanja novega sistema in na podatkih usmerjenaga pogleda za naprej. Zakon na podlagi katerega je bil SiDG ustanovljen je obljubil precej več, kot je bilo pred tem možno dobiti iz sistema, ki ga je obvladovalo preko 20 koncesionarskih podjetij.

Poleg večjega donosa za državo iz gospodarjenja z lastnim lesom, se je želelo skozi lastno upravljanje zagotoviti tudi večji vpliv države pri prepotrebnem izboljševanju stihijskega trga gozdno-lesnih sortimentov, sonaravnem upravljanjem gozdov, skrbi za kulturno-zgodovinske objekte v gozdovih, nenazadnje pa tudi pri pomoči ob naravnih stihijah v gozdovih.

Če opravimo podrobnejšo primerjavo med donosi iz preteklega koncesijskega sistema in novim sistemom, so razlike v donosu velike in nad vsemi pričakovanji. V spodnji tabeli kjer so prikazani kazalniki poslovanja je razlika jasno razvidna saj je bil povprečen neto donos na kubični meter prodanega lesa v zadnjih 7 letih 10,62 evra, medtem ko je nov sistem generiral že v zagonski fazi prvega pol leta poslovanja 27,1 evra. V primerjavi s koncesionarji uspeva SiDG les prodati precej dražje, ob tem pa precej ceneje zgraditi ceste in vlake, ter opraviti sečnjo in gojenje.

Takšni trendi poslovanja se nadaljujejo tudi v letu 2017, saj je v letu 2017 neto donos na kubični meter prodanega lesa znašal 30,9 evra in se je glede na doseženo dolgoletno povprečje koncesionarjev, ki je znašalo 10,6 evra, skoraj potrojil. Ob posekanih in prodanih 1,14 milijona kubičnih metrih v letu 2017 znaša skupni letni donos SiDG 35,3 milijona evrov, kar pomeni, da bo država prejela vsako leto najmanj 20 milijona evrov več, kot bi ga skozi prejšnji sistem. To je tudi velik razlog za jezo in velik pritisk s strani nekdanjih koncesionarjev in njihovih podpornikov na ministra mag. Dejana Židana, ki je bil poglavitni tvorec novega sistema.

Nov sistem, v katerem ima država veliko bolj neposredne vzvode gospodarjenja z lastnimi gozdovi, nam prvič po dolgih letih omogoča tudi v globlji vpogled v strukturo in zakonitosti trga gozdno-lesnih sortimentov ter prodajne strukture proizvajalcev lesa. Iz spodnjih grafikonov, ki kažeta strukturo porabe lesa iglavcev in listavcev je na primeru prodaje SiDG jasno razvidna trenutna ekonomska prednost gozdov z iglavci, saj je iz njih možno pridobiti in prodati veliko višji delež hlodovine, ki se prodaja po precej višjih cenah kot ostali les (kurjava, celuloza, industrijski les, itd.). Velik delež listavcev, ki se porabijo za celulozo in drva je lahko tudi napotek razvojni politiki lesarske industrije, saj obstaja precejšen potencial za boljšo izrabo te lesne strukture za izdelke z višjo dodano vrednostjo in bolj ekološko rabo.

Ob začetku delovanja SiDG so se v javnosti večkrat pojavljali očitki o tem, da država ne podpira domačih proizvajalcev. Podatki o dejansko realizirani prodaji SiDG, ki je podana v spodnjem grafikonu govorijo drugače, saj je iz nje razvidno, da je bila velika večina lesa prodana domačim kupcem, kar je jasno razvidno tudi iz spodnje liste desetih največjih kupcev lesa iz državnih gozdov.

Manjši del, ki se je prodal tujim kupcem se nanaša na manj kakovosten les za katerega v Sloveniji ni kupcev, saj za njegovo predelavo (še) ni ustreznih kapacitet. Tudi s tega vidika je torej nov način organiziranosti izpolnil obljube. Je pa seveda še vedno problem v tem, da se velik del lesa iz zasebnih gozdov izvozi, glede česar bo potrebno v prihodnje najti poti za pospešeno revitalizacijo lesne industrije, glede česar bo potrebno še veliko postoriti s strani ukrepov ministrstva za gospodarstvo.

Glede realizacije drugih ciljev, ki so bili z Zakonom naloženi SiDG je potrebno dodati, da so v različnih fazah izvedbe tudi številne naloge s področja nature in vzdrževanja kuturno-zgodovinskih objektov. Tu so aktivnosti običajno multidisciplinarne, vanje so vključene raznolike organizacije z drugih področij, odprtih projektnih nalog, ki običajno trajajo več let je precej, kratkoročno gledano velja tu pohvaliti napredek pri obnovi objektov v Kočevskem Rogu, kjer se lahko v kratkem nadejamo odpravo dolgoletnih težav z vzdrževanjem objektov. V sodelovanju z ministrstvom za kulturo, se po uspešnem zaključku aktivnosti v Kočevskem Rogu po podobnem modelu načrtuje tudi prenova nekaterih drugih kulturnih kompleksov, ki so stacionirani v državnih gozdovih.

Močnejši vpliv, ki ga ima država skozi lastno podjetje, ki je daleč največje gozdno podjetje v državi, pa se že kaže tudi pri drugih vidikih, ki so sicer manj opazni, a zato za delovanje gozdarske (in lesarske) branže nič manj pomembni. Kot primer lahko navedemo temeljito prenovljeni Pravilnik o merjenju in klasifikaciji lesa, ki sicer velja samo za državni les, vendar je zaradi velikosti državnih gozdov, postal referenca tudi za vse ostale in uvedel red pri merjenju, kjer je pred tem marsikdaj veljal zakon močnejšega.

Takih primerov je še več, na tem mestu velja omeniti še najbolj aktualnega, ki je povezan z odpravo posledic vetroloma, ki je prizadel Slovenijo v začetku decembra 2017 in polomil preko 2,2 milijona kubičnih metrov lesa. Skozi iniciativo s strani vlade bo SiDG prevzel aktivno vlogo v sanaciji, ki presega njegovo osnovno poslanstvo, s ciljem, da v zelo kratkih rokih poleg gozdov, ki so pod njegovim upravljanjem, pomaga sanirati tudi gozdove zainteresiranih zasebnih lastnikov. Razlika glede na situacijo ob žledu, ko država ni imela v rokah nobenega vzvoda, saj so koncesionarji zasledovali zgolj lastne cilje je tu več kot očitna.

Ob snovanju zakona je bilo na podlagi analize izkušenj iz več držav pri uvajanju sistemov državnega upravljanja z lastnimi gozdovi, večkrat izpostavljeno, da so rabili za uvedbo sistema približno tri leta. Glede na navedeno lahko ugotovimo, da gre slovensko uvajanje novega sistema, ki ga uvajamo skozi SiDG, po dobri poti končnemu uspehu nasproti.

mag. Marjan Podgoršek

državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter predsednik Sveta SD za finance in gospodarski razvoj

Židan ob obisku SiDG: “Cilj je, da se vsa poškodovana drevesa od zadnjega vetroloma iz državnih gozdov pospravijo do maja 2018.”

14. decembra 2017/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Minister Dejan Židan je skupaj z državnim sekretarjem Marjanom Podgorškom v Kočevju obiskal državno gozdarsko podjetje Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki bo pospešeno začelo sečnjo dreves, poškodovanih v obsežnem vetrolomu ta teden. “Cilj je, da se vsa poškodovana drevesa iz državnih gozdov pospravijo do maja,” je pojasnil minister Židan. Vodstvo SiDG je minister povprašal tudi, kako so uspešni v borbi proti podlubniku, ki je v zadnjih letih v velikem obsegu napadel slovenske gozdove.

Spomnil je na podatek, da je na ravni države letos 20 odstotkov manj za sečnjo označenega od podlubnikov napadenega lesa kot lani, v vodstvu SiDG pa so mu povedali, da so vsa za sečnjo označena drevesa že v veliki meri pospravili iz gozda. Minister Židan je ocenil, da bo državno podjetje tako vzor za zasebne lastnike, saj je prav hitro pospravilo poškodovanega lesa ključno v boju proti podlubnikom.

Poleg tega so ministru vodilni v Slovenskih državnih gozdovih zagotovili tudi, da so pripravljeni na odpravo škode, ki je nastala zaradi obsežnega vetroloma ob viharnem jugozahodniku ta teden. Po posrednih ocenah naj bi veter poškodoval za okoli 500.000 kubičnih metrov lesa. V družbi so po ministrovih besedah prilagodili načrte, tako da bodo v ponedeljek njihove ekipe že odpirale gozdne prometnice. V nadaljevanju naj bi se pospešeno začela sečnja poškodovanih dreves.

Židanu in Podgoršku so v SiDG predstavili tudi strateške načrte in letošnje desetmesečno poslovanje. Židan je zadovoljen, da podjetje, ki je v 10 mesecih ustvarilo 51,1 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 15,8 milijona evrov dobička iz poslovanja, precej presega načrte. S 1. januarjem 2018 bodo v SiDG po Židanovih pojasnilih začeli tudi bolj aktivno krepiti sposobnost lastnega dela v gozdu. S sedanjih štirih odstotkov v hiši opravljenih del od vseh aktivnosti naj bi prišli na sedem odstotkov.

Po prepričanju ministra Židana bi morali v nekaj letih priti do tega, da državno gozdarsko podjetje 20 odstotkov del opravi sam, in ne prek zunanjih izvajalcev. Na ta način bo mogoče hitro ukrepati, kjer bo nujno, v nekaterih delih Slovenije pa na ta način tudi ne bo prišlo do izsiljevanj določenih ponudnikov gozdarskih storitev, je nadaljeval Židan. Glede kritik delovanja državnega podjetja SiDG in očitkov nekaterih kupcev, da na dražbah težko pridejo do zadostnih količin lesa po primernih cenah, je Židan odgovoril s podatki, da se v Sloveniji letno porabi nekaj čez tri milijone kubičnih metrov lesa, nekaj manj kot tri milijone gre v izvoz, državno podjetje pa lahko ponudi okoli milijon kubičnih metrov.

Ministra Židana veseli, da lesnopredelovalna industrija v Sloveniji pospešeno raste, a podjetja in ostali uporabniki morajo po njegovem mnenju vedeti, da državni gozdovi predstavljajo samo petino slovenskih gozdov. Poziva jih torej, naj ponudijo dobre pogoje tudi zasebnim lastnikom, za katere je prepričan, da bodo želeli prodati les v Sloveniji. Minister Židan tako ne vidi težav, če bodo podjetja tako državnim kot zasebnim lastnikom ponudila korektno ceno.

Ministrici in državni sekretarji iz vrst SD med obiskom Vlade v Osrednjeslovenski regiji

11. maja 2016/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Vlada se je prvi dan obiska v Osrednjeslovenski regiji osredotočila na projekte, podjetja in ustanove v Mestni občini Ljubljana. Drugi dan obiska je ministrski zbor začel z delovnim posvetom na Gradu Jable, na katerem so spregovorili med drugim o ukrepih za povečanje konkurenčnosti Slovenije, ministrice in ministri pa so se nato razkropili po več občinah v tej najrazvitejši regiji v Sloveniji, kjer so obiskali več ustanov, podjetij in kmetij ter organizacij.

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je tako v okviru obiska vlade v Osrednjeslovenski regiji prvi dan obiskala Svetovalnico Fužine, bolj poznano kot CONA Fužine, kakor se sicer imenuje le eden od podprogramov Skupnostnega programa za mlade. Gre za dopolnilni program socialnega varstva, ki poteka po okriljem Centra za socialno delo Ljubljana Moste Polje. Gre za zelo dober in uveljavljen socialno varstveni program namenjen otrokom in mladostnikom s težavami v odraščanju. Programa CONA Fužine in Cent’r Most se izvajata v obliki dnevnega centra za mlajše otroke in mladostnike s težavami v odraščanju. Program zajema tudi informiranje, svetovalno delo in psihosocialno obravnavo namenjeno otrokom in mladostnikom ter njihovim svojcem.

Starejšim mladostnikom s težavami v odraščanju, ki se znajdejo v psihosocialnih stiskah, največkrat povezanimi z izkušnjami eksperimentiranja s prepovedanimi drogami pa je namenjen dnevni center Korak. Osnovni cilji programa v katerega se vključujejo otroci in mladi od 6 do 30 let ter njihove družine, so učinkovito reševanje psihosocialnih stisk in težav uporabnikov, preventivno delo z uporabniki, pomoč in podpora pri vzpostavitvi novih socialnih mrež, izboljšanje učnih in delovnih navad, izboljšanje medsebojnih odnosov, pomoč družinam, krepitev moči in izboljšanje življenjske situacije uporabnikov.
V letu 2015 je bilo v celoten program skupaj vključenih 658 uporabnikov. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za Skupnostni program za mlade v letu 2016 namenja sredstva v višini 135.300 EUR. Podobne programe ministrstvo sofinanciramo tudi po drugih krajih Slovenije, za vse tovrstne programe pa letno namenjamo okoli 890.000 evrov.

Ministrica Anja Kopač Mrak si je nato ogledala tudi BTC CAMPUS. Gre za program dodatnega podjetniškega izobraževanja, ki ga zavod za zaposlovanje že četrto leto zapored izvaja v sodelovanju z BTC-jem in Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani. Poteka 3 mesece in je sestavljeno iz 12 programskih modulov, v katerem iskalci zaposlitve pridobijo dodatna poslovna znanja s področij planiranja, računovodstva, komuniciranja in marketinga ter napotke in usmeritve za uspešnejše iskanje zaposlitve ali vstopanje v svet podjetništva. Poleg tega iz prve roke spoznajo različne institucije, kot so razvojni centri, inkubatorji, start-up podjetja, ipd. V preteklih letih je večina udeležencev programa našla prvo zaposlitev ali pa so se podali na podjetniško pot.

BTC Campus je edinstven program, saj mladim, ki so končali visokošolski študij, s krepitvijo podjetniških kompetenc pomaga v času, ko jim gospodarske razmere niso najbolj naklonjene. Izbor skupno 60 posameznikov v Ljubljani in Murski Soboti, starih do 30 let, sta pripravila Zavod RS za zaposlovanje v Ljubljani in Območna služba zavoda v Murski Soboti. BTC Campus je edinstvena izobraževalna platforma, ki z zapolnjevanjem vrzeli med študijem in zaposlitvijo krepi samozavest mladih. V prvih treh izvedbah v Ljubljani je program omogočil dodatno izobraževanje 90 mladim, od katerih se jih je v času trajanja ali po zaključku programa zaposlilo oziroma samozaposlilo 73 sodelujočih oziroma kar 81 odstotkov udeležencev.

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak se je drugi dan obiska po vladnem posvetu o ukrepih za povečanje konkurenčnosti na Gradu Jablje nato v Domžalah srečala s predstavniki gospodarstva. Državni sekretar MDDSZ Peter Pogačar je obiskal Tehniški muzej Slovenija v Bistri pri Vrhniki, kjer se izvaja program javnih del Pomoč v muzejih, galerijah in arhivih, javnih zavodih s področja varstva nepremične kulturne dediščine. Za izvedbo programa je ministrstvo zagotovilo 29.224,00 evrov. V program bo od marca do konca novembra 2016 vključenih 5 dolgotrajno brezposelnih oseb.

Ministrica Andreja Katič in državna sekretarka na MZZ Dragoljuba Benčina kot predsednica Upravnega odbora ITF sta obiskali ITF Ustanovo za krepitev človekove varnosti. Vodstvo ustanove je ekipama obeh ministrstev predstavilo aktualne dejavnosti ustanove in njeno nadaljnje delovanje. Ministrica za obrambo Andreja Katič in ministrica je vladni obisk osrednjeslovenske regije sklenila z obiskom Rdečega križa Slovenije. Ministrica Andreja Katič ter zakonita zastopnica in podpredsednica RKS Irena Nečemer sta podpisali Pogodbo o sodelovanju pri izvedbi mednarodnega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči EU. Na evropskem srečanju ekip prve pomoči, First Aid Convention in Europe, ki vsako leto poteka v drugi državi, nacionalna društva Rdečega križa in Rdečega polmeseca izmenjujejo praktična znanja iz prve pomoči. Ministrstvo za obrambo bo za izvedbo prireditve, ki bo konec junija potekala v Ljubljani, prispevalo 50.000 evrov.

Državna sekretarka mag. Tanja Strniša se je ob robu regijskega obiska najprej srečala z županoma občin Moravče in Litija. Sledil je obisk kmetije mlade prevzemnice Andreje Lokar v Litiji. Gre za dvogeneracijsko družinsko kmetijo, na kateri se ukvarjajo s prirejo mleka in pitanjem govedi. Kmetija ima, predvsem zaradi tega, ker imata mlada prevzemnica in njen mož univerzitetno izobrazbo živinorejske smeri in dolgoletne izkušnje v prireji mleka, drugačen pogled in pristop v kmetijski proizvodnji. Še posebej, ker sta zaposlena kot vmesen člen pri prenosu ukrepov kmetijske politike od njihovih snovalcev do izvajalcev – kmetij. Uspešen prenos kmetije pa pomeni tudi uspešno medgeneracijsko usklajevanje in premagovanje ovir, kar je za obstoj kmetije ključnega pomena.

Državna sekretarka Strniša je obiskala tudi Osemenjevalni center Preska, ki deluje v okviru KGZ Ljubljana. Center opravlja med drugim dejavnosti, kot so reja plemenskih bikov rjave, črnobele ter bikov mesnih pasem, upravljanje s travniki v skupni izmeri okoli 30 ha, proizvodnja globoko zamrznjenega semena navedenih pasem, sodeluje pa tudi z drugimi organizacijami na področju govedoreje. Sledil je še obisk Kmetijske zadruge Medvode, ki so jo ustanovili kmetje z območja Medvod že leta 1947 z namenom, da bi povezani lažje tržili svoje pridelke, izdelke ter ugodneje kupovali repromaterial. V KZ Medvode odkupujejo in prodajajo živino domačim in tujim kupcem, prodajajo mleko v Ljubljanske mlekarne in tudi čezmejno, imajo pa tudi štiri trgovine, in sicer v Medvodah, Vodicah, Vižmarjih in Dobrunjah.

Državni sekretar mag. Marjan Podgoršek je v okviru vladnega obiska obiskal podjetje ETA Kamnik, kjer mu je vodstvo predstavilo delovanje podjetja, sledil pa je tudi ogled proizvodnje. V ETI Kamnik proizvajajo okoli 350 različnih proizvodov, imajo pa tudi dva programa, to je linija GRUNT in program Horeca. Za posebno linijo svežih slovenskih vrtnin in zelenjave GRUNT so v začetku letošnjega leta prejeli priznanje Inštituta za nutricionistiko in sicer za inovativnost pri ponudbi lokalnih živil. Linija GRUNT obsega različne vrste svežih solat, zelenjavo za jušno osnovo in zelenjavo za mineštro. Sveže vrtnine GRUNT pridelujejo izključno s slovenskimi dobavitelji, saj pridelki lokalnega izvora zagotavljajo najvišjo raven svežine in hranljivosti. Vladni posvet so ministri in državni sekretarji zaključili v Športni dvorani v Logatcu s srečanjem z gospodarstveniki in lokalno skupnostjo z regije.

Državni sekretar MKGP Marenče na konferenci o gozdovih izpostavil pomen zelenega gospodarstva za prihodnji razvoj

22. oktobra 2015/in EU, Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Državni sekretar Miha Marenče se je v Madridu udeležil ministrske konference »Forest Europe«, kjer je zastopal Slovenijo. Konference so se udeležili ministri in drugi visoki predstavniki iz 38 evropskih držav, predstavniki evropske unije ter 18 predstavnikov mednarodnih organizacij. Državni sekretar Miha Marenče je na konferenci v okviru razprave o resoluciji št. 1 »Gozdarski sektor v središču zelenega gospodarstva« podal izjavo v kateri je izpostavil pomen zelenega gospodarstva za prihodnji razvoj, saj gre za gospodarstvo, ki je odgovorno do okolja, hkrati pa odpira številne priložnosti za nova zelena delovna mesta, nove proizvode in storitve, za krepitev vseh funkcij gozdov, razvoj podeželja ter za nove raziskave in razvoj na področju zelenih tehnologij.

Na konferenci so ministri in drugi visoki predstavni poudarili pomen že 25 let trajajočega političnega procesa s ciljem varstva gozdov v Evropi ter izpostavili številne izzive ter priložnosti, ki so povezane z gozdovi in gozdarskim sektorjem. Med izzivi so bile izpostavljene klimatske spremembe, ki povzročajo čedalje obsežnejše naravne nesreče kot so suše, požari, poplave, bolezni, škodljivci, hitro naraščanje števila prebivalstva, sprememba rabe zemljišč ipd. Po drugi strani pa ravno gozdovi zagotavljajo številne okoljske, socialne ter ekonomske koristi za celotno družbo. Te pa v največji možni meri zagotavlja trajnostno ter večnamensko gospodarjenje z gozdovi. Zato so ministri ter ostali visoki predstavniki evropskih držav s ciljem krepitve povezovanja in zavezanosti k trajnostemu ravnanju z gozdovi sprejeli:
1. Madridsko ministrsko deklaracijo »25 let skupnega spodbujanja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Evropi«, ki poudarja krepitev sodelovanja na področju gozdarskih politik v Evropi pod vodstvom ministrov, s ciljem varstva gozdov in njihove večnamenske vloge. Prav tako se v deklaraciji poudarja pomen gozdov za trajnostni razvoj, ohranjanje biotske pestrosti, kreiranje zelenih delovnih mest ter boj glede klimatskih sprememb. Priloga madridske ministrske deklaracije so posodobljeni pan-evropski indikatorji za trajnostno gospodarjenje z gozdovi,

2. Madridsko ministrsko resolucija št. 1 »Gozdarski sektor v središču zelenega gospodarstva« poudarja, ki poudarja, da zeleno gospodarstvo odpira številne priložnosti, kot so novi gozdarski proizvodi in storitve, kreiranje novih delovnih mest, konkurenčnost gozdarskega sektorja ter pozitiven prispek k razvoju podeželja in dobremu počutju ljudi. Prav tako pa prepoznava tudi pomembno vlogo ekosistemskih storitev gozdov v zelenem gospodarstvu,

3. Madridsko ministrsko resolucija št. 2 »Varstvo gozdov v spreminjajočem se okolju«, ki poudarja, da je zaradi klimatskih sprememb, gozdnih požarov, erozije, dezertifikacije, poškodbe gozdov zaradi škodljivcev ali drugih patogenih organizmov ter tudi vse večjega pritiska ljudi na gozd potrebno krepiti varstvo gozdov,

4. Ministrski sklep o prihodnji usmeritvi ministrskih konferenc »Forest Europe«, ki poudarja, da morajo biti ministrske konference »Forest Europe« ponovno preučene s ciljem, da se bodo lahko učinkovito odzivale na sedanje in prihodnje izzive na področju gozdov in gozdarstva.

Na Izredni ministrski konferenci »Forest Europe« so bili ministri in ostali visoki predstavniki evropskih držav seznanjeni z rezultatom pogajanj o pravno zavezujočem sporazumu o gozdovih v Evropi. Mandat za ta pogajanja so sprejeli ministri na 6. ministrski konferenci »Forest Europe«, ki je potekala v Oslu leta 2011. Na konferenci je bilo izpostavljeno, da je bilo glede temeljnih vsebin o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi doseženo soglasje, odprta pa so ostala vprašanje glede institucionalnih vsebin ter skladnosti. Zato je bil sprejet sklep, da se osnutek pogajalskega besedila lahko uporabi kot osnova za prihodnji razmislek o pravno zavezujočem sporazumu o gozdovih v Evropi ter da se ob primernem času, vendar najpozneje do leta 2020 razišče možne poti za skupne temelje o pravno zavezujočem sporazumu o gozdovih v Evropi.

Židan: “Državno podjetje za upravljanje z gozdovi bo dobra podlaga za oživitev slovenske lesno-predelovalne verige in ustvarjanje novih delovnih mest.”

14. oktobra 2015/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Vlada Republike Slovenije je v sredo, 14. oktobra, na svoji redni seji sprejela predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, ki predvideva ustanovitev državnega gozdarskega podjetja. “S tem zakonom želimo ustrezno urediti to področje, ki je zdaj urejeno s koncesijami, kar se ni izkazalo kot primerna ureditev,” je dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan in zagotovil, da ima zakon tudi podporo koalicije. Država ima v lasti približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, po novem bo z njimi upravljalo državno podjetje. “Z zakonom smo želeli narediti dobre nastavke za razvoj slovenske lesno-predelovalne industrije,” je poudaril kmetijski minister Židan.

Samo gospodarjenje z gozdom je namreč po njegovih besedah pomembno, a se je treba zavedati, da je največ delovnih mest v nadaljevanju verige, torej v žagarstvu in lesarstvu. Pri pripravi zakona so po Židanovih pojasnilih upoštevali načela čim višjega donosa, prispevek k razvoju gozdno-lesnih verig, uveljavitev lesa in lesnih proizvodov. “Verjamemo, da bomo s tem zakonom na enoten in pregleden način naredili ponudbo vsega slovenskega lesa v državni lasti in omogočili lesni industriji sklepanje večletnih pogodb in s tem ustvarili novo in boljše poslovno okolje,” je poudaril minister iz vrst SD.

Cilj zakona je tudi povečevanje površin gozdov v državni lasti, in sicer na način, da se država umika tam, kjer so majhne parcele, kjer je solastništvo, in združuje na velikih parcelah. Velik poudarek bo dan nakupu gozda v obmejnem prostoru. “Z zakonom želimo prispevati k ohranjanju kmetij na gorskih in hribovskih območjih ter upoštevati javni interes na varovanih območjih narave,” je navedel Židan.

“Gozdovi, 20 odstotkov, kolikor jih je v državni lasti, ostajajo v državni lasti, družba vstopi samo z določenimi pravicami, ki se vežejo predvsem na razpolaganje in upravljanje,” je poudaril državni sekretar na MKGP Miha Marenče. Novoustanovljena družba, imenovala se bo Slovenski državni gozdovi, bo po njegovih besedah v prvi fazi skrbela za sečnjo, spravilo in prodajo lesa ter sklepanje dolgoročnih pogodb, v nadaljevanju pa tudi na druge dejavnosti, ki so posredno ali neposredno povezane z gozdnim prostorom. Po sprejetju zakona v DZ, kar naj bi se po njegovih pričakovanjih zgodilo do konca leta oz. v začetku prihodnjega leta, bo vlada imenovala v.d. direktorja družbe, ki bo moral najprej pripraviti potrebne akte za delovanje.

“Družba bo gospodarjenje z državnimi gozdovi prevzela v sredini prihodnjega leta,” je še dejal Marenče in dodal, da bodo s 1. julijem na njo prešli tudi zaposleni s sklada kmetijskih zemljišč, ki so zaposleni v delu gozdarskega sektorja – gre za 50 zaposlenih. Hkrati pa se bo zaposlovalo na tistih nalogah, ki jih sklad trenutno ne upravlja, nova družba pa jih bo, in sicer gre za komercialo oz. samo prodajanje – po ministrovih napovedih bo imela družba konec prihodnjega leta približno 200 zaposlenih.

Kot je znova ocenil Židan, je bilo upravljanje z državnimi gozdovi v zadnjih 20 letih povsem drugačno od primerov dobrih praks v evropskih državah. “Z državnimi gozdovi trenutno upravljajo koncesionarji, ki koncesij niso dobili na transparenten način, ampak so jim bile dodeljene brez razpisa, tudi izplen za državo je bil bistveno premajhen,” je dejal in spomnil, da je tudi računsko sodišče opozorilo, da sedanji sistem ni ustrezen. Naslednje leto bo sicer t.i. hibridno leto, večina koncesija namreč poteče 1. julija.

Če DZ ne bo potrdil predlaganega zakona, ostane obstoječi model gospodarjenja z gozdovi. A minister ob tem opozarja, da v primeru, če bi moralo priti do novega razpisa za podeljevanje koncesij, ni nujno, da jih dobijo trenutni koncesionarji. Židan razume, da je sedanje koncesionarje strah, imajo zaposlene, kompetence, stroje, a meni, da je strah nepotreben. “Ko bodo objavljeni razpisi za delo v gozdovih, se bodo upoštevale kompetence in izkušnje na tem področju,” je še dejal minister Židan.

Minister Židan: “Prvo leto dela MKGP zelo uspešno, med prioritetnimi nalogami zdaj Zakon o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti.”

21. septembra 2015/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) mag. Dejan Židan je skupaj z državnima sekretarjema, mag. Tanjo Strniša in Miho Marenčejem predstavil dosežke ministrstva ob 1. obletnici dela v Vladi Republike Slovenije, predstavljeni pa so bili tudi načrti ministrstva za prihodnje obdobje. Minister Židan je minulo leto ocenil za zelo uspešno in naporno, posebej pa je pohvalil sodelavce, ki so pomagali izpeljati številne projekte, predpise in druge naloge ministrstva.

“Predlog zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi je tik pred sprejetjem na vladi in je skladen s koalicijsko pogodbo,” je ob tem napovedal kmetijski minister Židan in dodal, da bo zakon v DZ predvidoma sprejet do konca leta, nato pa bo sledila še priprava sprememb zakona o gozdovih. Vlada je namreč pri pregledu najboljših praks v EU ugotovila, da se lahko v okviru načrtovanega državnega gozdarskega podjetja najbolje uresničijo pričakovanja in zaveze iz koalicijske pogodbe. Minister Židan je poudaril, da bo državno gozdarsko podjetje omogočilo nov zagon gozdno-lesne verige in spodbudilo tuje ter domače naložbe v slovensko lesnopredelovalno industrijo, ki jo namerava vlada oživiti.

Minister Židan je med najpomembnejšimi dosežki MKGP v prvem letu vlade izpostavil sprejetje Programa razvoja podeželja, ki ga je Slovenija med prvimi državami v EU sprejela v mesecu februarju letošnjega leta in zajema 1,1 milijarde evrov vreden paket izvajanja ukrepov kmetijske politike. Poudarek programa je predvsem na mladih in na okoljskih ukrepih. Nadalje je minister Židan izpostavil novo subvencijsko kampanjo in se ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so sodelovali pri hitrejši pripravi in implementaciji same sheme. V osnovno shemo plačil se je tako prijavilo 57.285 kmetijskih gospodarstev, za shemo mladi kmeti pa 3.747 kmetijskih gospodarstev.

Kot zelo pomemben dosežek MKGP je minister Židan izpostavil novo inštitucijo Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, kjer proaktivno delovanje varuha uspešno ureja številne naloge. Prav tako je pomemben dosežek ministrstva tudi sprejem Uredbe o dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki omogoča manj administriranja in preko katere se lahko kmetija med drugim ukvarja tudi s socialnimi dejavnostmi na podeželju. Minister Židan je opozoril tudi na sprejet Zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin, za katerega so minuli teden v Državnem zboru glasovali vsi prisotni poslanci in poslanke ter na sistemski zakon o agrarnih skupnostih, ki je v parlamentarnem postopku.

Zaradi viškov oziroma presežkov hrane, ki so nastali zaradi ruskega embarga, pa se je ministrstvo angažiralo na številnih področjih promocije, tako se prva akcija za jabolka že izvaja, konec tedna pa se bo začela izvajati še akcija za promocijo mleka. Minister Židan je še poudaril, da je Slovenija z namenom uveljavljanja ciljev in interesov zelo aktivna na mednarodni ravni, tako na ravni vzpostavljanja dobrih odnosov in sodelovanja z državami EU, kot z drugimi državami ter mednarodnimi institucijami.

“Mi potrebujemo prijatelje, tudi za to, da lažje uveljavimo svoje interese, ki so včasih drugačni kot interesi nekaterih drugih članic,” je dejal Židan. Ena takšnih zadev je zagotovo vprašanje terana, ki ga je Slovenija na trgu EU zavarovala z zaščiteno označbo porekla, a zdaj Hrvaška po nekaj letih zaščito izpodbija. Kot je dejal minister, po posredovanju obsežnih pojasnil Evropski komisiji zaenkrat niso dobili nobenih dodatnih vprašanj, zato meni, da je bil Bruselj s pojasnili Slovenije zadovoljen.

Med prioritetami dela ministrstva je minister Židan izpostavil aktivnosti pri projektu za razglasitev Svetovnega dneva čebel, ki je pomembna predvsem iz razloga zaščite čebel kot opraševalke, varovanja okolja ter obenem tudi prepoznavnostjo prehranskih produktov ter Slovenije kot turistične destinacije. Minister Židan je izrazil zadovoljstvo tudi nad novim ribiškim skladom za obdobje 2014-2020, v katerem bo Sloveniji iz evropskih in domačih sredstev na voljo 32,6 milijona evrov.

V nadaljevanju je državna sekretarka mag. Tanja Strniša podrobneje predstavila Program razvoja podeželja ter njegovo nadgradnjo. Državni sekretar Miha Marenče pa je podrobneje predstavil aktivnosti pri sanaciji gozda po lanskem žledu ter velikem pojavu podlubnikov; podrobneje pa je spregovoril o aktivnostih pri sprejemanju Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS. Marenče je tudi pojasnil, da je letošnje leto na gozdarskem področju najbolj zaznamoval lanski žled, ne le zaradi pospravila poškodovanega lesa, ampak tudi zaradi velikega pojava podlubnikov. V letu in pol so iz gozdov sicer pospravili več kot dve tretjini poškodovane lesne mase, kar po Marenčejevih besedah pomeni, da “smo edinstven primer v primerjavi s sosednjimi državami, ki so imele podobne težave”.

Prispevki

Komentar Marjana Podgorška: SiDG – prvo proizvodno podjetje, ki ga je država ustanovila od osamosvojitve, z donosom nad pričakovanji

Židan ob obisku SiDG: “Cilj je, da se vsa poškodovana drevesa od zadnjega vetroloma iz državnih gozdov pospravijo do maja 2018.”

Ministrici in državni sekretarji iz vrst SD med obiskom Vlade v Osrednjeslovenski regiji

Državni sekretar MKGP Marenče na konferenci o gozdovih izpostavil pomen zelenega gospodarstva za prihodnji razvoj

Židan: “Državno podjetje za upravljanje z gozdovi bo dobra podlaga za oživitev slovenske lesno-predelovalne verige in ustvarjanje novih delovnih mest.”

Minister Židan: “Prvo leto dela MKGP zelo uspešno, med prioritetnimi nalogami zdaj Zakon o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti.”

Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

Volitve

Sodeluj!

Prijavi se na novice!

Forumi

Mediji

Splet