Prispevki

Matjaž Nemec izvoljen za novega podpredsednika DZ

/in , /by

Poslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec je bil v torek, 17. maja, na tajnem glasovanju izvoljen za novega podpredsednika Državnega zbora. Nemec se je rodil 10. aprila 1980 v Šempetru pri Gorici. Je diplomant mednarodnega poslovanja, delovne izkušnje je sprva pridobival v zasebnem sektorju, kjer je deloval v prodaji in v marketingu. Od leta 2007 je osebni tajnik Boruta Pahorja, najprej kot predsednika vlade in nato predsednika republike. Dva mandata je tudi svetnik občine Miren Kostanjevica. Leta 2014 je bil na predčasnih volitvah v Državni zbor izvoljen za poslanca SD v okraju Nova Gorica I. Socialni demokrati smo za novega podpredsednika DZ predlagali Nemca na prošnjo predsednika DZ Milana Brgleza, saj bi z vztrajanjem, da podpredsednika po odstopu Bojane Muršič ne predlagamo, povzročili težave pri vodenju DZ.

Matjaž Nemec in MIlan Brglez

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je na predstavitvi stališč poslanskih skupin pred glasovanjem zanikal navedbe, da naj bi se v dneh pred glasovanjem znotraj poslanske skupine in med strankami pojavile napetosti in preigravanja. Glede primernosti Nemca za to funkcijo je izpostavil, da je dokazal, da je primanjkljaj izkušenj mogoče nadoknaditi s predanostjo poslanskemu delu, kar je potrdil tudi z uspešnim vodenjem odbora za pravosodje. Poslanec SD Jan Škoberne pa je poudaril, da je odločanje o vodstvu DZ tudi odločanje o tem, kakšna bo politična kultura v tej instituciji. Po njegovih besedah si želimo vključujočo hišo demokracije, ki bo delovala na temelju sodelovanja in preseganja večinoma stereotipnih razmerij in delitev. Poudaril je, da je Nemec dokazal, da zna voditi strpen dialog in ob tem preseči tradicionalne delitve, njegova izbira za to mesto pa je v danih okoliščinah najboljša možna.

Matjaž Han: PS SD bo za novega podpredsednika DZ predlagala Matjaža Nemca

/in , /by

“Socialni demokrati bomo za novega podpredsednika Državnega zbora predlagali poslanca Matjaža Nemca,” je po današnjem vrhu koalicije, ki se s predlogom strinja, povedal vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han. Kot je povedal Han, “bomo to storili tudi na prošnjo predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza, saj bi z vztrajanjem, da podpredsednika po odstopu podpredsednice mag. Bojane Muršič ne predlagamo, povzročili težave pri vodenju Državnega zbora.” “To odgovornost čutimo za bolj pomembno kot politično odločitev stranke ali posameznika,” je v izjavi novinarjem po vrhu koalicije pojasnil vodja PS SD Han.

Po tistem, ko je Muršičeva zaradi zavajanja pri porabi občinskih sredstev v ponedeljek, 9. maja 2016, v javnem pismu podala svoj odstop s podpredsedniške funkcije DZ, je Han v prvem odzivu medijem sicer ocenil, da si je SD po njegovem mnenju tega “jokerja” zapravila. “Poslanska skupina SD se je soglasno strinjala, da bi na to mesto predlagali Matjaža Nemca, danes pa smo predlog predstavili na vrhu koalicije,” je pojasnil Han in dodal, “da bomo uradno kandidaturo poslanca Nemca, tudi v skladu z dogovorom s predsednikom Državnega zbora dr. Milanom Brglezom, vložili čim prej, da bo lahko Državni zbor delal nemoteno.”

Minister Židan zadovoljen, da je DZ potrdil novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih

/in , /by

Sprejeta novela Zakona o kmetijskih zemljiščih po novem uvaja določene spremembe na področju dopustitve gradnje objektov na kmetijskih zemljiščih, občinskih podrobnih prostorskih načrtov, prometa s kmetijskimi zemljišči, vzpostavitve trajno varovanih kmetijskih zemljišč in odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Osrednje novosti so tudi na področju zemljiških operacij, kjer se na novo ureja področje namakanja in na področju komasacij, agromelioracij ter osuševanja.

“Na MKGP smo naredili še nekaj koristnega. Novela zakona bo npr. olajšala postopke za selitev kmetije iz strnjenega naselja. Poenostavila bo administrativne postopke pri prometu s kmetijskimi zemljišči, med drugim bo skrajšala postopke in občinam olajšala nakup zemljišč, ki jih potrebuje za gradnjo kanalizacije, vodovoda ali cest. Novela širi tudi nabor objektov, ki jih lokalna skupnost s prostorskim aktom lahko dopusti graditi na vseh kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe,” je ob sprejetju noveliranega zakona v DZ povedal kmetijski minister Dejan Židan.

Ključne spremembe novele zakona poenostavljajo postopke, odpravljajo administrativne ovire in skrajšujejo časovne roke. Omogočena bo hitrejša določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč v lokalnih skupnostih, saj se poenostavljajo strokovne podlage za določitev območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Lokalna skupnost bo na vseh kmetijskih zemljiščih lahko dopustila gradnjo določenih objektov, ki jih po veljavnem ZKZ ni dopustno, so pa za kmetijska gospodarstva in lokalne skupnosti ključne (npr. čebelnjak, staja, raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira, dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom).

Lokalna skupnost bo na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih (poleg tistih, ki jih dopušča že veljavni ZKZ) lahko dopustila gradnjo za naslednje enostavne in nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte: ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, kozolec in dvojni kozolec (toplar), molzišče, napajalno korito, krmišče in kmečka lopa.

Na vseh kmetijskih zemljiščih bo dopustno načrtovati kmetijske objekte (brez predhodne spremembe namenske rabe), in sicer z občinskim podrobnim prostorskim načrtoma (OPPN). V okviru OPPN bo mogoče načrtovati tudi preselitev kmetijskih gospodarstev v celoti, pri čemer se bo dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta lahko izdalo šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za načrtovani kmetijski objekt. S predlagano rešitvijo bo črpanje sredstev iz Programa razvoja podeželja za namen investicij v kmetijske objekte uspešnejše, poleg tega pa se lahko tudi hitreje rešuje preselitev kmetij iz urbanih sredin.

Poenostavljajo se določeni deli postopka odobritve pravnega posla, ki bodo tako strankam kot tudi upravnim enotam poenostavili in skrajšali upravne postopke odobritve pravnih poslov. Pri zemljiških operacijah se urejajo določene vsebine, ki jih veljavni zakon ne ureja. Na področju namakanja in osuševanja se uvaja možnost prenosa osuševalnih oziroma državnih namakalnih sistemov na lokalne skupnosti. Če lokalna skupnost ne izkaže interesa po prenosu, se osuševalni oziroma državni namakalni sistem lahko prenese na osuševalno oziroma namakalno zadrugo. Če lokalna skupnost oziroma zadruga interesa po prenosu osuševalnega oziroma državnega namakalnega sistema ne izkaže, ti sistemi ostanejo v državni lasti in so predmet javne službe upravljanja in vzdrževanja (Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS).

Glede na predvideno novo ureditev se sredstva za delovanje in vzdrževanje obstoječih državnih in lokalnih namakalnih sistemov pobirajo od tistih lastnikov, ki bodo imeli z izvajalcem javne službe podpisano pogodbo o namakanju. Prehodno obdobje do vključno leta 2018 sredstva zagotavljajo vsi lastniki v sorazmerju s površino, odmero pa izvede Finančna uprava RS. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki ne bodo podpisali pogodbe o uporabi namakalnega sistema, po letu 2018 tega sistema ne bodo mogli uporabljati. Bo pa mogoč tudi kasnejši podpis pogodbe in priključitev na državni oziroma javni namakalni sistem.

Novela zakona tako odpravlja ključne pomanjkljivosti obstoječega zakona, ob enem pa nadgrajuje vsebino na področjih, kjer se je v praksi izkazalo, da je treba obstoječe vsebine nadgraditi. Pri pripravi novele se je v čim večji meri sledilo predlogom lokalnih skupnosti. Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano pod vodstvom ministra Dejana Židana načrtuje tudi predstavitve vsebine novele zakona lokalnim skupnostim, upravnim enotam in drugi zainteresirani javnosti.

Poslansko vprašanje Škoberneta premierju Cerarju glede davčne razbremenitve srednjega razreda

/in , , /by

S poslanskimi vprašanji predsedniku vlade in ministrom se je začela redna februarska seja Državnega zbora. Iz vrst koalicijskih poslanskih skupin je vprašanje premierju zastavil poslanec SD Jan Škoberne, in sicer glede namere vlade za davčno razbremenitev srednjega razreda. Poslanca Škoberneta je zanimalo kako premier Cerar ocenjuje predlog Socialnih demokratov, da se uvede dodatni 34-odstotni dohodninski razred, hkrati pa se dvigne zgornjo mejo obdavčitve 27-odstotnega dohodninskega razreda na 30.000 evrov.

Poslansko vprašanje Jana Škoberneta predsedniku vlade Miru Cerarju in odgovore nanj si lahko preberete v magnetogramu seje DZ:

Jan Škoberne:

Spoštovani predsednik Vlade, cenjeni ministrski zbor, kolegice in kolegi tudi vam prav prijeten dober dan. Drugo leto te koalicijske Vlade hkrati pomeni tudi drugo leto stabilne gospodarske rasti, stabilnega trenda zniževanja brezposelnosti in ključne spremembe v izvajanju politik te države, od sanacij posledic hude gospodarske in finančne krize, k investicijam v dvig standarda ljudi in razvoja naše države. Ključni ukrepi, ki bi jih bilo mogoče povzeti skozi fiskalno stabilizacijo, skozi dvig minimalnega dohodka prebivalcev, skozi sproščanje ključnih ukrepov, ki jih je zamejil ZUJF in so pomembni za standard ljudi, kot je denimo sproščanje otroških dodatkov in povečanje števila štipendij, pa seveda potrebujejo ustrezne nadgradnje, ki jih vsaj Socialni demokrati vidimo predvsem skozi davčno reformo, ki mora razbremeniti srednji razred in omogočiti delodajalcem, gospodarstvu, da ustrezno razbremenijo strošek dela, da ustrezno nagradijo svoje zaposlene, ter, da na tak način dosežejo višjo učinkovitost dela, višjo produktivnost in posledično ohranjanje doseženega standarda gospodarske rasti in dosežnega standarda rasti novih delovnih mest zaposlenosti.

Zato me, spoštovani predsednik Vlade zanima, kakšne so namere in predvideni ukrepi Vlade v zvezi z finančnimi ukrepi, z davčno reformo, ki morajo prinesti razbremenitev srednjega razreda, okrepitev domače potrošnje, kot njeno posledico in seveda stabilizacijo gospodarske rasti, ki se po podatkih, ki so bili predstavljeni v prejšnjem tednu tudi v prihodnjem letu kaže kot ena izmed ključnih posledic ukrepov te koalicijske vlade. Hvala lepa.

Miro Cerar:

Spoštovani gospod poslanec, hvala za vprašanje. Že z podpisom socialnega sporazuma za obdobje 2015 – 2016 se je Vlada zavezala k izvedbi ukrepov za prestrukturiranje javno-finančnih bremen s ciljem znižanja obremenitev dela. Slovenija ima nizko in konkurenčno obdavčitev dohodkov pravnih oseb in visoke stroške dela. Tako, da če imamo na določenem področju davčno preobremenitev v primerjavi z drugimi državami EU razmeroma visoko, drugod pa razmeroma nizko, potem seveda moramo opraviti ravno to čemur rečemo davčno prestrukturiranje. Pri zasledovanju cilja takšnega prestrukturiranja bo treba uresničevati tudi cilj konsolidacije javnih financ. To pomeni, da bo Vlada v prihodnje pripravila ukrepe za znižanje obremenitve dela na eni strani, medtem, ko bo na drugi strani pripravila ukrepe s katerimi bo pokrila izpad prihodkov. Zasledovala se bo enakomerna porazdelitev davčnega bremena v skladu z ekonomsko močjo zavezancev.

Koraki davčne reforme bodo usklajeni v socialnem dialogu z delodajalci in delojemalci, saj prav socialni dialog predstavlja temelj za doseganje širokega družbenega soglasja o prihodnjem razvoju Republike Slovenije in pomembno demokratično vrednoto, ki jo je potrebno utrjevati, razvijati in poglabljati. Vlada je prve korake v smeri razbremenitve stroškov dela in s tem vzpostavitve bolj učinkovitega in rasti prijaznega davčnega sistema ob hkratnem zasledovanju cilja do doseganja javnofinančne konsolidacije že storila, in to s spremembo dohodninske lestvice konec leta 2015, kot veste. V letu 2016 pa bo nadaljevala z ukrepi, ki bodo pomenili znižanje obremenitev tistih stroškov dela, ki so mednarodno primerljivo nadpovprečno obremenjeni. Primerjalna analiza namreč kaže, da so stroški dela do povprečne plače zmerni, breme pa se začne povečevati pri plači, ki znaša 1,6 povprečne in se z rastjo plač še dodatno povečuje. Imamo nadpovprečno obremenjeno delo najbolj produktivnih in najbolj izobraženih kadrov.

Vlada načrtuje ukrepe v smeri pravičnejše porazdelitve davčnega bremena med potrošnjo, delom in premoženje, to se pravi kapitala. Zastavljeni bodo ukrepi za zmanjšanje obremenitve dela kot tistega dejavnika, ki med davčnimi ukrepi negativno vpliva na konkurenčnost in obenem predstavlja pomembno oviro za gospodarsko rast. Predvidoma naj bi dosegli 60 do 90 milijonov evrov razbremenitev pri stroških dela. Vendar pa se bodo rešitve na tem področju pripravilo le na način prestrukturiranja javnofinančnih bremen iz načela enakomerne in pravične porazdelitve. Cilj pa je zagotavljanje ključnega ekonomskega cilja, torej okrepitve gospodarske rasti ob istočasnem zagotavljanju javnofinančne konsolidacije. Posebna pozornost bo pri tem namenjena tudi poenotenju prispevnih osnov od katerih se obračunavajo prispevki za socialno varnost. S tem ukrepom bomo dosegli tudi pomembne posredne učinke, ki se jih lahko pričakuje skozi administrativno poenostavitev in normalizacijo razmer na trgu dela. Konkretni predlogi, ki jih seveda, spoštovani gospod poslanec, navajate pa bodo natančno ocenjeni v skladu s cilji, ki jih reforma davčnega prestrukturiranja zasleduje. Hvala lepa.

Jan Škoberne:

Spoštovani gospod predsednik. Veselijo me besede, ki ste jih povedali ob odgovoru na moje vprašanje, ker pomeni, da lahko računamo na dvig konkurenčnosti naše države na eni strani in na to, da se Vlada zaveda temeljnega cilja, to je povečanja potrošnje, ki mora dvigniti oziroma dvigovati gospodarsko rast in hkratne razbremenitve naših ljudi, ker brez davčne razbremenitve tudi ne moremo pričakovati realnega dviga življenjskega standarda in moči potrošnje v državi.

Me pa kljub temu dopolnilno zanima, kako osebno ali kot Vlada gledate na vprašanje oziroma možnost uvedbe dodatnega dohodninskega razreda, ki bi povečal pravičnost dohodninske obremenitve prebivalcev.  Ali lahko morda računamo tudi, kar ocenjujemo Socialni demokrati, da bi bilo ključno, bistveno razbremenitev 13. in 14. plače, kar se je marsikje po svetu izkazala kot zelo pomembna komponenta zagotavljanja notranje potrošnje in seveda tisto, kar je vprašanje s te strani zelo pogosto, kakšen je sedaj odnos do spremembe ali revitalizacije zakona, ki ureja tudi delitev dobička med zaposlene, glede na to, da obstoječi zakon ne daje rezultatov, ko smo si jih želeli ob njegovem sprejemu.

Miro Cerar:

Hvala za to dodatno vprašanje. Kot sem rekel, se ta hip ni še primerno izrekati o teh konkretnih rešitvah. Poglejte, vse te rešitve so na mizi, tudi vaš predlog. Gre pa za to, da moramo iti skozi nek socialni dialog tukaj. Torej, povprašati še dodatno delodajalce, delojemalce, se pravi sindikate, predstavnike delavcev in drugih. Seveda ne nazadnje je tudi zelo pomembno politično okolje, skratka treba je tudi na političnem polju doseči nek konsenz. Zagotovo, kot sami veste, si ta Vlada resnično prizadeva za pravičnejšo porazdelitev teh bremen in pa takšno, ki bo na eni strani zagotovila večjo učinkovitost gospodarstva in tudi preprečila ta beg možganov v tujino, ki se je dogajal v preteklih letih in na drugi strani omogočile razbremenitev, kot smo že lansko leto naredili, srednjega razreda in omogočiti delavcem neke spodobne plače, spodobno življenje.

Seveda za to so potrebni tudi drugi ukrepi, razvoj gospodarstva na sploh, socialni ukrepi, vse to kar Vlada dela. Se bomo pa zagotovo zavzemali za to, da bomo do teh ukrepov prišli skozi nek intenziven dialog v prihodnjih  mesecih, da bomo na nek  način dosegli nek konsenz o temu koraku naprej, ki bo na eni strani, kot sem rekel, razbremenil gospodarstvo, da bo še lažje delalo, izvažalo, tako kot dobro delajo sedaj. Tudi administrativna bremena moramo zmanjšati in vse ostalo. na drugi strani pa, da bomo tudi pravični do delavcev, torej do delojemalcev na splošno. Tako, da ta proces se sedaj zelo intenzivira.

Han: “Socialni demokrati smo podprli aktivacijo dodatnih pooblastil vojski z namenom lažjega obvladovanju migrantske krize.”

/in , /by

Državni zbor je na izredni seji razpravljal o predlogu vlade, da vojski za pomoč pri obvladovanju migrantske krize podeli dodatna pooblastila. Poslanci so potrdili predlog vlade in aktivirali 37. a člen Zakona o obrambi, ki Državnemu zboru omogoča, da vojski, ko to zahtevajo varnostne razmere, podeli nekatera policijska pooblastila. Vlada je aktivacijo, za katero je pridobila tudi zeleno luč Sveta za nacionalno varnost, predlagala, da bi lahko vojska policiji učinkoviteje pomagala pri obvladovanju migracijskega toka in jo na ta način razbremenila. V skladu z omenjenim členom, so vojaki dobili nekatera pooblastila, ki jih sicer izvaja policija. V skladu z njimi lahko opozarjajo, napotujejo, začasno omejijo gibanje in sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic.

Podporo dodatnim pooblastilom vojski za pomoč pri obvladovanju migrantske krize smo podprli tudi poslanci SD, saj menimo, da so pooblastila potrebna, ker se bo povečal pritisk na zeleno mejo. Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je na seji opozaril, da je Republika Avstrija sprejela nekatere ukrepe, ki imajo lahko za Slovenijo zelo neprijetne posledice, če ta ne bi ukrepala. Podelitev dodatnih pooblastil vojski je po njegovem mnenju prav ukrep v tej smeri. O posebnem zadovoljstvu pri tem sicer ne moremo govoriti, “lahko pa imamo eno skrb manj”, je dodal Han.

Stališče Poslanske skupine SD do aktivacije 37. a člena Zakona o obrambi:

“Spoštovani,

smo pred potrditvijo sklepa o izvajanju pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje. oz. pred t.i. aktivacijo 37. a člena Zakona o obrambi. Do dopolnitve zakona o obrambi je prišlo oktobra lani. V takratnih okoliščinah je vlada predvidela, da mora prav zaradi nepredvidljivih okoliščin nastaviti mehanizme, ki bi se ob potrebi lahko sprožili hitro in zato tudi učinkovito.

O posebnem zadovoljstvu, da smo zakon spremenili ne moremo govoriti. Lahko pa imamo v teh zahtevnih časih skrb manj, ko bi v nasprotnem bili danes v veliko večji zagati kako učinkovito varovati naše meje. Razmere na teh so se ob začetku migrantske krize  sprva spreminjale predvsem zaradi nepričakovane intenzitete prehodov. Ta pritisk je zahteval hitre ukrepe.

Na tem mestu moramo poudariti, da je od oktobra lani naše ozemlje prečkalo skoraj pol milijona ljudi. Da naše državljanke in državljani v veliki meri tega ne občutijo se gre zahvaliti požrtvovalnosti našim policistom, vojakom, gasilcem, humanitarnim organizacijam vsem prostovoljcem. Nenazadnje pa je ta vlada delovala usklajeno in bila kos tem še pred pol leta nazaj nepredstavljivim razmeram.

Pod črto, koordinacija vseh aktivnosti je bila izpeljana tako, da prehodi migrantov potekajo varno, tako za migrante kot naše državljanke in državljane. To prvo fazo menim, da smo opravili uspešno.

Vsakodnevno dogajanje pa kaže, da je ta faza prva pomoč, ki pa na dolgi rok ne bo primerna. Še posebej, ko smo uvideli, da realnost na terenu prehiteva zanašanje na pričakovano skupno Evropsko rešitev. V Bruslju se išče, a na letalu iz Bruslja voditelje držav doma čakajo problemi, ki jih je treba reševati tukaj in sedaj. Če je iskanje skupne evropske rešitve do sedaj obstalo nekje med željami, predlogi in iskanjem kompromisov. 

Ta čas  pa so države na balkanski bile prisiljene reagirati povsem ad hoc, v prvi vrsti tako, da so zaščitile svoje interese. In ne gre jih obsojati. Velikopotezne evropske dileme: kako ustaviti tok beguncev, na kateri meji postaviti strožji nadzor, kako zaščititi Schengen, kako zaščititi Evropsko unijo kot tako so sicer na mestu, a tavanje med vsemi temi vprašanji ne pomaga posamičnim državam. Te se že soočajo z velikimi obremenitvami na in znotraj svojih meja.

Odzivi evropskih držav glede velikega dotoka migrantov, katerega intenzivnost glede na razmere ne bo pojenjala, so različni in  nemalokrat je prav ta različnost gradi prepad, preko katerega je čedalje težje postaviti most zaupanja.  Videli smo vse od humanitarnosti, politike odprtih vrat, na drugi strani  pa žuganja in zapiranja meja. Vse to se je nalagalo in danes smo priča nekemu tihemu pravilu, ki pravi  pomagaj si sam, ker Evropa ti trenutno še ne more. Predvsem najbolj obremenjene države so spoznale, da je skupna evropska rešitev trenutno še ujetnica bruseljskih konferenčnih soban, realnost pa vse kaj drugega.  Z drugimi besedami, vsakodnevno se išče različne kombinacije, a kaj ko se zdi da je teh neskončno veliko in da vsak stavi  le na svojo.   

Države pa so vsakodnevno prisiljene reševati lastno enačbo te krize, ki bi dala pozitiven rezultat. Ta enačba ima več neznank:

Prvič: Notranjepolitična trenja. Ta nemalo politikov spodbuja v ravnanja, ki morda niso uperjena zgolj v reševanje migrantske problematike, temveč v dejanja lastno-političnih koristi.

Drugič:  Predvidevanja o ravnanjih sosednjih držav: s temi se fokus težave, predvsem pa pozornost premakne na sosednjo mejo. Na sosednji meji, v sosednji državi se zgodi podobna zgodba. In tako naprej. To se dogaja toliko časa,  dokler ne pridemo do tretje faze to je ukrepanje držav kot posledica dejanj sosednjih držav, skupaj z dejanji oz. nedejanji vseh držav poprej. Torej se rešuje po vzorcu: rešitev mojega problema je problem več zate, to pa ravno zato, ker te skupne evropske rešitve še ni na vidiku.

Zakaj je treba dati zeleno luč vojski, da dobi dodatna pooblastila?

Zaradi varnostnih razmer, zaradi zagotavljanja učinkovitega nadzora zunanje schengenske meje in interesov Republike Slovenije kot to piše v sklepu. V duhu že povedanega, zato, ker se naša enačba zaradi kadrovskih zmogljivosti policije, velikih naporov in specifičnosti naše zelene meje drugače ne bo izšla. Oziroma na ta način lahko zagotovimo varovanje meje, s tem pa varnost naših ljudi in njihovega premoženja. Nihče, prav nihče, ne more biti danes, zaradi tega ukrepa zadovoljen.

Predvsem pa danes ni prostor ne čas, da se bomo ob tem vprašanju naslanjali na tisto točko pri reševanju tega vprašanja, ki pravi, da počnemo to kar počnemo zaradi nekih političnih hotenj. Dejstvo je, da je naša soseda te dni sprejela ukrepe, ki imajo lahko za nas – brez da aktiviramo ta mehanizem – slab izid. Odgovornost vseh nas danes je, da to preprečimo po načelih, pod katerimi se je spreminjal zakon o obrambi – zakonitosti ter sorazmernosti.

Socialni demokrati bomo tako predlog sklepa o izvajanju pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje podprli.”

Matjaž Han

vodja Poslanske skupine SD

Nemec: “V SD smo prepričani, da je naloga nas vseh, da po svojih močeh pomagamo pri ozaveščanju in obveščanju ljudi o migrantski problematiki.”

/in , /by

Poslanci Državnega zbora so na izredni seji obravnavali priporočilo Komisije DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb, naj vlada DZ seznanja z ukrepi za reševanje migracijske krize. V koaliciji smo v veliki meri prepričani, da vlada DZ že zdaj dovolj dobro seznanja z ukrepi. Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je sprejetje priporočila, naj DZ vlado pozove k rednemu obveščanju o ukrepih glede migrantske krize, predlagala potem, ko je vlada po njenem prepričanju ni celovito seznanila s poročilom o štirih načrtih za reševanje migrantske krize. Hkrati je komisija tudi predlagala, naj DZ sprejme priporočilo, s katerim bi vlado pozval, naj vse ukrepe sprejema s čim širšim konsenzom.

Poslansko skupino SD moti “takšen način obravnave te tematike”, saj ne daje pravega signala javnosti. Po besedah poslanca SD Matjaža Nemca ni dobro, da komisija vlado javno opozarja, da ni v zadostni meri seznanjena z njenimi aktivnostmi pri zagotavljanju varnosti državljanov. Prav tako po njegovem ni dobro, da se posamezni predstavniki vlade ne odzivajo v zadostni meri na vabila in sklice sej komisije. Zato je Nemec v imenu Poslanske skupine SD pozval, naj se glede najpomembnejših varnostnih vprašanj v Sloveniji vzpostavi redna koordinacija vseh pristojnih. “Hkrati pa mora biti tudi lokalno prebivalstvo vključeno v sodelovanje in iskanje optimalnih rešitev,” je na seji DZ menil poslanec Nemec.

Stališče Poslanske skupine SD do priporočila Komisije DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb:

“Spoštovani,

migrantska problematika nedvomno predstavlja največji humanitarni, versko-kulturni, ekonomski pa tudi varnostni izziv, s katerim se v tem času sooča Evropa. Vojne in nevzdržne življenjske razmere nemilostno vsakodnevno na negotovo pot izženejo na tisoče in tisoče ljudi, ki iščejo boljše, predvsem pa varnejše življenje v tem delu sveta. Nedavno še kako živa ideja o skupni Evropi brez meja, danes postaja ravno njeno nasprotje, saj evropske države od severa proti jugu zapirajo svoje meje ter na njih vzpostavljajo močno okrepljene varnostne režime nadzora.

Kljub mnogim prizadevanjem, zlasti najvišje evropske politike, žal še vedno nimamo zadovoljivih skupnih odgovorov za učinkovito reševanje migrantske problematike. Zato seveda ni presenetljivo, da se posamezne evropske države bodisi same ali kvečjemu v manjši skupini držav iz svoje sosedščine odločajo o tem, kako se bodo soočale z izzivom množičnih migracij.

Slovenija kot ena izmed držav na tako imenovani Balkanski poti pri tem seveda ni in ne more biti izjema. Preko naše države je doslej pot v ciljne države Evropske unije vodila nekaj manj kot pol milijona migrantom, zato smo še kako vsakodnevno vpeti v soočenje s to problematiko in tudi aktivni pri iskanju kar najbolj učinkovitih rešitev, ne le za našo državo temveč tudi širše.

Današnja točka dnevnega reda seje Državnega zbora torej ne more biti presenečenje, prej nasprotno, saj smo že kar nekaj ur razprav na predhodnih plenarnih zasedanjih državnega zbora in na sejah delovnih teles namenili vprašanjem reševanja migrantske problematike. Pa vendar ta današnja točka dnevnega reda ni povsem običajna, že zato ne, ker je njen predlagatelj Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb ter predvsem zaradi dejstva, da  Komisija na nek način očita Vladi, da v nezadostni meri obvešča Državni zbor ter njegova delovna telesa o namerah in aktivnostih pri reševanju migrantske problematike.

Da ne bo pomote, prav in legitimno je, da razpravljamo o varnostnih vprašanjih, ki jih prinaša množičen val migrantov, razpravljati pa bi morali tudi humanitarnih, ekonomskih in drugih vidikih te problematike. Kar nas Socialne demokrate moti je to, da takšen način obravnave te tematike ne daje pravega signala javnosti. Ni dobro, če Komisija za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami Vlado javno opozarja, da ni v zadostni meri seznanjena z njenimi aktivnostmi pri zagotavljanju varnosti državljank in državljanov ter njihovega premoženja. Enako ni dobro, da se posamezni predstavniki Vlade ne odzivajo v zadostni meri na vabila in sklice sej Komisije, na katerih se za zaprtimi vrati podrobneje razpravlja ter informira poslanke in poslance o varnostni situaciji, posameznih strategijah, ukrepih in varnostnih politikah, ki jih načrtuje naša država.

Socialni demokrati smo že večkrat pozvali in ponovno pozivamo, da naj se glede vsaj najpomembnejših varnostnih vprašanj v Sloveniji vzpostavi redna koordinacija vseh ključnih deležnikov, ki prispevajo k varnosti države. V mislih imamo vse sodelujoče v Svetu za nacionalno varnost kakor tudi predstavnike vseh parlamentarnih strank. V tej smeri bomo morali zato storiti kar največ, če bomo pri ključnih varnostnih vprašanjih želeli delovati po principu čim širšega političnega konsenza.

Socialni demokrati smo prepričani, da je Slovenija varna država. Zavedamo se, da varnost ni dana sama po sebi in da še zdaleč ni samoumevna. Podobno kot velja za splošno javno prepričanje, imamo tudi Socialni demokrati visoko stopnjo zaupanja do ključnih deležnikov, ki zagotavljajo varnost državljank in državljanov ter njihovega premoženja. Ni mogoče spregledati dobrega in požrtvovalnega dela pripadnikov policije, Slovenske vojske, gasilcev in civilne zaščite, zdravstveno-reševalnih služb, pripadnikov vseh človekoljubnih organizacij ter tudi vseh tistih, ki opravljajo delo obveščevalno-varnostne narave.

Delo slednjih je takšno, da ne sme biti na očeh javnosti, vendar tvori enega ključnih členov zagotavljanja varnosti v Sloveniji. Na tem mestu zato velja vsem posameznicam in posameznikom, ki po svojih močeh nesebično pomagajo pri reševanju migrantske problematike iskrena zahvala. Po njihovi zaslugi lahko danes zatrdimo, da velika večina prebivalcev Slovenije na svoji koži ni čutila posledic soočenja z velikim migrantskim valom.

Dejstvo je, da zgolj zahvala ne bo dovolj, zato je prav, da se v največji možni meri prisluhne tudi njihovim apelom ter potrebam. Zagotavljanje zadostne materialne spodbude vsem tistim, ki v največji meri pripomorejo k varnosti države je izziv te in najverjetneje tudi prihodnjih vlad, saj postaja večje vlaganje v zagotavljanje varnosti splošno in neobhodno dejstvo, ki ne velja le za Slovenijo, temveč tudi širše. Morda še večji kot je finančni izziv povečanega vlaganja v varnost, pa predstavlja izziv sodelovanja države z lokalnim prebivalstvom ter priprava načrtov, kako bi bilo na najboljši možni način migrante integrirati v Slovensko družbo.

Socialni demokrati smo prepričani, da je naloga nas vseh, da po svojih močeh pomagamo pri ozaveščanju in obveščanju ljudi o migrantski problematiki. Lokalno prebivalstvo mora biti vpeto v sodelovanje in iskanje optimalnih rešitev, saj je to najboljši možni način, da izkoreninimo nevednost in negotovost ljudi. Slednje neredko s seboj nosi strah, potem pa smo le še korak oddaljeni od tistega, česar si najmanj želimo. To pa je odpor do tujcev oziroma  migrantov, nestrpnost in na koncu sovraštvo, čemur se moramo na vsak način izogniti.

Za konec bom zato še enkrat ponovil dve ključni usmeritvi, ki jim kot družba moramo slediti, v kolikor se želimo na učinkovit način soočiti z izzivom množičnih migracij:

  • prva usmeritev se nanaša na vzpostavitev učinkovite koordinacije vseh ključnih deležnikov, ki prispevajo k varnosti države ter
  • druga usmeritev, ki se nanaša na vzpostavitev čim boljših materialnih pogojev vsem, ki se dnevno nesebično žrtvujejo za zagotavljanje varnosti države ter na ozaveščanje lokalnega prebivalstva ter njihovo dejansko vpetost v sodelovanje in iskanje optimalnih rešitev.

Socialni demokrati bomo podprli oba predloga priporočil, ki se nanašata na pravočasno vključevanje Državnega zbora v pripravljanje in obveščanje glede načrtov Vlade za reševanje migrantske krize.”

Matjaž Nemec

poslanec SD

Poslanec SD Matjaž Nemec o boju zoper sovražni govor

/in , /by

Poslanski skupini Socialnih demokratov in Stranke modernega centra sta vlagateljici zahteve za sklic za nujne seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo o problematiki sovražnega govora v Republiki Sloveniji. Socialni demokrati namreč ugotavljamo, da v Sloveniji narašča število primerov sovražnega govora. Zato želimo z razpravo v DZ prispevati k iskanju rešitev v pravnem sistemu, ki bi to število zmanjšale. Praksa Evropskega sodišča za človekove pravice je namreč jasna, ko gre za sovražni govor, ni svobode govora. Zato mora DZ izpolniti svojo vlogo, razpravljati o tej problematiki in opozoriti, da je sovražni govor nedopusten. Prav tako si želimo, da tudi DZ izpolni svojo zakonodajno funkcijo in oceni, ali je treba v zakonodaji kar koli spremeniti.

Predlagatelji želimo v razpravo vključiti tudi predstavnike stroke in civilne družbe ter opozoriti na vse pogostejše spodbujanje nasilja in nestrpnosti v družbi, saj so se tovrstni primeri med drugim pojavljali v kontekstu referenduma o zakonu o zakonski zvezi pa tudi ob še vedno aktualni migracijski krizi. Obsoditi je treba vsakršno nestrpnost in sovražni govor, obenem pa spodbuditi družbo oz. državljane in funkcionarje, naj bodo do takšne prakse kritični ter poudariti potrebo po boju proti sovražnemu govoru, tako na ravni institucij kot tudi na ravni vzgoje in izobraževanja.

Poslanec SD Matjaž Nemec je na skupni novinarski konferenci poudaril, da boj proti sovražnemu govoru ni možnost, temveč največja skupna moralna, pravna ter politična zaveza celotne družbe ter vseh njenih posameznikov. Ob tem je izpostavil nujnost, da seja odbora ne sme obstati na ravni političnega projekta, temveč družbena zaveza, “da se skupaj zoperstavimo vsem oblikam sovražnega govora”. Ob tem je Nemec opozoril, da sta družbena in politična apatija tisti nevarnosti, ob katerih se lahko sovražni govor še dodatno okrepi, protiutež temu pa so spoštljivi odnosi med ljudmi. “Le tako bo moč ohranjati blagostanje in mir v družbi,” je dodal poslanec SD.

Med ključnimi ukrepi za boj proti sovražnemu govoru je Nemec izpostavil tudi nujnost vzpostavljanja dobre sodne prakse na tem področju in dodal, “da sovražni govor ne samo, da največkrat prizadene ranljive skupne ljudi, ampak je zahrbten družbeni razkrojevalec, ki se hrani prav z brezbrižnostjo odgovornih, s tem pa načenja vso družbo ter vse njene podsisteme.” Seja odbora na to temo bo predvidoma 16. februarja.

Minister Židan zadovoljen, da je DZ po konstruktivni razpravi sprejel zakon o državnem gozdarskem podjetju

/in , /by

Državni zbor je v torek, 2. februarja, s 47 glasovi za in 23 proti sprejel Zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi, s katerim bodo ukinili koncesije in ustanovili novo podjetje za rabo ter izkoriščanje lesa iz državnih gozdov. Gre za enega pomembnejših zakonov kmetijskega ministrstva, ki ga vodi minister mag. Dejan Židan, zakon pa bo prispeval k boljšemu gospodarjenju z gozdovi in oživitvi gozdno-lesne verige. Država ima v lasti približno petino vseh gozdov v Sloveniji, gospodarjenje z njimi pa trenutno temelji na koncesijah iz leta 1996. Te so podelili brez javnega razpisa za obdobje 20 let, večina pa se jih izteče konec letošnjega junija. V skladu z zakonom bodo namesto podeljevanja koncesij za gospodarjenje z državnimi gozdovi ustanovili družbo Slovenski državni gozdovi, ki bo v izključni lasti države.

Njena glavna dejavnost bo razpolaganje z državnimi gozdovi in njihovo upravljanje ter pridobivanje gozdov. Poleg tega bo lahko opravljala še druge dejavnosti s tega področja, kot so organiziranje centrov za zbiranje oz. predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig. Vlada želi z zakonom med drugim prispevati k čim večjemu donosu, vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig, oblikovanju zelenih delovnih mest, dolgoročnemu povečevanju površine državnih gozdov, pa tudi k večji transparentnosti poslovanja pri oddaji del v gozdu in prodaji lesa. Zakon predvideva, da bo imel nadzorni svet podjetja osem članov, od tega bo imela štiri država, tri delavci, enega pa opozicija. Predvidena ureditev nadzornega sveta bo ponudila dovolj veliko participacijo delavcev v družbi, vodja poslancev SD Matjaž Han pa je dodal, da bo glavni lastnik podjetja država, ki mora imeti glavno besedo.

Država bo novo podjetje ustanovila s kapitalskim vložkom in stvarnim vložkom v obliki podjetja Snežnik. Za izvajanje svojih nalog bo lahko družba najemala posojila s poroštvom države, vendar bo moral soglasje zanje dati DZ. Številni strokovnjaki in predstavniki pohištvene industrije so predlagane spremembe podprli. Franc Pohleven z ljubljanske biotehniške fakultete je na javni obravnavi predloga zakona denimo dejal, da bo lahko država prek novega podjetja oskrbovala domači trg s hlodovino in poskrbela za vnovičen zagon lesnopredelovalne industrije, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem pa je ocenil, da vsebuje zakon vsa potrebna določila za primerno upravljanje z gozdovi. Ob tem je sicer opozoril na kratko časovnico za ustanovitev podjetja. Kot pravi, “gozd 1. julija pričakuje ogretega atleta v startnem bloku, ne pa takšnega, ki bo takrat v športni trgovini iskal športne copate”. Minister za kmetijstvo, gozdarstvoin prehrano mag. Dejan Židan je glede tega pred kratkim dejal, da bo moral nekatera opravila do zagona podjetja po potrebi opraviti sklad kmetijskih zemljišč.

Zakon za upravljanje z državnimi gozdovi skozi drugo branje v DZ

/in , , /by

Državni zbor je s sprejemom nekaj dopolnil v drugi obravnavi podprl predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države, s katerim se bo ukinilo koncesije ter ustanovilo novo podjetje za rabo in izkoriščanje lesa iz državnih gozdov. O sprejemu zakona bo glasoval še na januarski seji, in sicer v torek, 2. februarja 2016. Zdaj gospodarjenje z gozdovi v lasti države – gre za približno petino vseh gozdov v Sloveniji – temelji na koncesijah iz leta 1996, ki so bile podeljene brez javnega razpisa za obdobje 20 let. Večini koncesionarjev se koncesije iztečejo konec letošnjega junija, zato se s sprejemom zakona že nekoliko mudi.

Vlada je tako pripravila predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države, ki določa, da se namesto podeljevanja koncesij za gospodarjenje z državnimi gozdovi ustanovi družba Slovenski državni gozdovi v izključni lasti države. Glavna dejavnost novoustanovljene družbe bo razpolaganje z državnimi gozdovi in njihovo upravljanje ter pridobivanje gozdov. Poleg tega bo lahko opravljala še druge dejavnosti s tega področja, kot so organiziranje centrov za zbiranje oz. predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig. Kmetijski minister mag. Dejan Židan je zagotovil, da država z novim podjetjem ne bo konkurirala slovenskim žagam in gozdno lesni verigi, ki že obstaja. “To ni smisel tega zakona,” je poudaril minister iz vrst SD.

Država bo novo podjetje ustanovila s kapitalskim vložkom ter stvarnim vložkom v obliki podjetja Snežnik. Za izvajanje svojih nalog bo lahko najemalo posojila s poroštvom države, glede katerih je matični odbor za kmetijstvo določil, da jih bo lahko deležno le ob soglasju DZ. V opoziciji so državnim jamstvom nasprotovali – tudi zato, ker bi šlo lahko za nedovoljeno državno pomoč – a so ostala zapisana v predlogu zakona. Nadzorni svet Slovenskih državnih gozdov bo imel osem članov, od katerih bodo trije zastopali interese delavcev, enega pa bo predlagala vsakokratna opozicija v DZ. Predstavnik opozicije med nadzorniki daje po besedah poslanca SD Janka Vebra jasno vedeti, da ne gre za projekt ene stranke ali samo enega ministra. Poleg nadzornega sveta bo imelo podjetje Slovenski državni gozdovi tudi strokovni svet. Ta bo imel deset članov, njegova naloga pa bo svetovati direktorju pri pomembnejših odločitvah v zvezi z razpolaganjem in upravljanjem z gozdovi v državni lasti.

Židan: Z novim sistemom upravljanja z državnimi gozdovi bomo pomagali domači lesno-predelovalni industriji

/in , /by

Odbor Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je za obravnavo na plenarni seji pripravil predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, s katerim se bo ukinilo koncesije ter ustanovilo novo podjetje “Slovenski državni gozdovi” za rabo in izkoriščanje lesa iz državnih gozdov. Za kmetijskega ministra Dejana Židana je pomembno, da je koalicija zakon na odboru podprla, nad njim pa bo bdela vlada. Da upravljavske pravice novega podjetja uresničuje vlada, je zapisano v predlogu zakona, ki ga je DZ prejel v obravnavo oktobra lani.

Država bo novo podjetje ustanovila s kapitalskim in stvarnim vložkom v obliki podjetja Snežnik. Za izvajanje svojih nalog bo lahko najemalo posojila s poroštvom države, glede katerih so na predlog SD na odboru določili, da jih bo lahko deležno le ob soglasju DZ. Nadzorni svet novega podjetja bo imel osem članov, od katerih bodo trije zastopali interese delavcev, enega pa bo predlagala opozicija. S predstavnikom opozicije v nadzornem svetu se je strinjal tudi kmetijski minister Dejan Židan. “To pomeni najbolj trdo obliko nadzora,” je dejal resorni minister iz vrst SD. “Tudi naša država na tem področju potrebuje moderen zakon, kot ga že imajo nekatere države EU, Slovenija pa mora z državnimi gozdovi začeti upravljati na učinkovit in transparenten način,” je dodal Židan.

Poleg nadzornega sveta bo imelo podjetje Slovenski državni gozdovi tudi strokovni svet. Tega so člani odbora zapisali v zakonsko besedilo, potem ko jim je tako svetoval minister Židan. Strokovni svet bo imel deset članov, njegova naloga pa bo svetovati direktorju pri pomembnejših odločitvah v zvezi z razpolaganjem in upravljanjem z gozdovi v državni lasti. Odbor je kar precej časa posvetil tudi razpravi o tem, kje naj bo sedež novega podjetja. Takšne določbe sicer sodijo v statut podjetja, a kljub temu, da so nekateri poslanci menili, da jih je treba urediti že z zakonom, tega določila v zakonu še niso sprejeli.

Židan z mediji

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan tudi zato, ker je v koalicijski pogodbi jasno zapisan pomen gozdno-lesne verige, v nadaljevanju sprejemanja zakona v DZ pričakuje predvsem skupno delovanje koalicije v korist novemu sistemu upravljanja z državnimi gozdovi. “Verjamem, da bomo z novim sistemom upravljanja z državnimi gozdovi naredili korak naprej in pomagali domači lesno-predelovalni industriji,” je izpostavil minister Židan v izjavi za medije po seji odbora DZ. Po njegovih besedah je pomembno, da so na odboru odpravili pomislek SMC, ki se je nanašal na mnenje zakonodajno-pravne službe v zvezi s členom, ki določa upravljanje podjetja. Za kmetijskega ministra Dejana Židana je pomembno, da bo nad podjetjem bdela vlada.

“Današnja obrazložitev, zakaj je država preko vlade skupščina podjetja, je namreč zadovoljila zakonodajno-pravno službo DZ,” je v izjavi novinarjem poudaril Židan. Preko vlade se po njegovih besedah lažje zasledujejo tudi drugi interesi, denimo kmetijski in okoljski, ne le ekonomski učinek, kar bi se lahko zgodilo, če bi s podjetjem Slovenski državni gozdovi upravljal SDH. Podobno je na seji odbora DZ opozoril tudi poslanec SD Janko Veber, ki je pojasnil, da življenjski cikel gozda traja 60 do 70 let in če bi prevladali kapitalski interesi, bi bilo lahko gospodarjenje z njim podrejeno kratkoročnim interesom.

Kot je dejal minister Židan v zaključku izjave za medije, se sam ne počuti zmagovalec, pač pa precej utrujen, saj je bilo pri zakonu veliko usklajevanj, precej dela pa jih še čaka v nadaljevanju. A kot zagotavlja minister Židan, bodo naredili vse za to, da dokažejo, da gre za državno podjetje, ki ni v lasti ene stranke ali vlade, ampak bo ključni cilj podjetja to, da bo bolje upravljal z državnimi gozdovi, kot to npr. že počnejo v Avstriji in na Bavarskem, in bo od tega imela korist tudi domača lesno-predelovalna industrija. Minister Židan je še poudaril, da so pri zakonu izglasovali tudi merila delovanja, v nadzornem svetu pa bodo morali biti strokovnjaki. Ker jih bo imenovala vlada, po njegovem mnenju ne bo bežanja pred odgovornostjo.

Več informacij o predlogu Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije in podporo le-temu si lahko preberete na povezavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: http://skrci.me/kARf8

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!