Poslansko vprašanje Škoberneta premierju Cerarju glede davčne razbremenitve srednjega razreda

S poslanskimi vprašanji predsedniku vlade in ministrom se je začela redna februarska seja Državnega zbora. Iz vrst koalicijskih poslanskih skupin je vprašanje premierju zastavil poslanec SD Jan Škoberne, in sicer glede namere vlade za davčno razbremenitev srednjega razreda. Poslanca Škoberneta je zanimalo kako premier Cerar ocenjuje predlog Socialnih demokratov, da se uvede dodatni 34-odstotni dohodninski razred, hkrati pa se dvigne zgornjo mejo obdavčitve 27-odstotnega dohodninskega razreda na 30.000 evrov.

Poslansko vprašanje Jana Škoberneta predsedniku vlade Miru Cerarju in odgovore nanj si lahko preberete v magnetogramu seje DZ:

Jan Škoberne:

Spoštovani predsednik Vlade, cenjeni ministrski zbor, kolegice in kolegi tudi vam prav prijeten dober dan. Drugo leto te koalicijske Vlade hkrati pomeni tudi drugo leto stabilne gospodarske rasti, stabilnega trenda zniževanja brezposelnosti in ključne spremembe v izvajanju politik te države, od sanacij posledic hude gospodarske in finančne krize, k investicijam v dvig standarda ljudi in razvoja naše države. Ključni ukrepi, ki bi jih bilo mogoče povzeti skozi fiskalno stabilizacijo, skozi dvig minimalnega dohodka prebivalcev, skozi sproščanje ključnih ukrepov, ki jih je zamejil ZUJF in so pomembni za standard ljudi, kot je denimo sproščanje otroških dodatkov in povečanje števila štipendij, pa seveda potrebujejo ustrezne nadgradnje, ki jih vsaj Socialni demokrati vidimo predvsem skozi davčno reformo, ki mora razbremeniti srednji razred in omogočiti delodajalcem, gospodarstvu, da ustrezno razbremenijo strošek dela, da ustrezno nagradijo svoje zaposlene, ter, da na tak način dosežejo višjo učinkovitost dela, višjo produktivnost in posledično ohranjanje doseženega standarda gospodarske rasti in dosežnega standarda rasti novih delovnih mest zaposlenosti.

Zato me, spoštovani predsednik Vlade zanima, kakšne so namere in predvideni ukrepi Vlade v zvezi z finančnimi ukrepi, z davčno reformo, ki morajo prinesti razbremenitev srednjega razreda, okrepitev domače potrošnje, kot njeno posledico in seveda stabilizacijo gospodarske rasti, ki se po podatkih, ki so bili predstavljeni v prejšnjem tednu tudi v prihodnjem letu kaže kot ena izmed ključnih posledic ukrepov te koalicijske vlade. Hvala lepa.

Miro Cerar:

Spoštovani gospod poslanec, hvala za vprašanje. Že z podpisom socialnega sporazuma za obdobje 2015 – 2016 se je Vlada zavezala k izvedbi ukrepov za prestrukturiranje javno-finančnih bremen s ciljem znižanja obremenitev dela. Slovenija ima nizko in konkurenčno obdavčitev dohodkov pravnih oseb in visoke stroške dela. Tako, da če imamo na določenem področju davčno preobremenitev v primerjavi z drugimi državami EU razmeroma visoko, drugod pa razmeroma nizko, potem seveda moramo opraviti ravno to čemur rečemo davčno prestrukturiranje. Pri zasledovanju cilja takšnega prestrukturiranja bo treba uresničevati tudi cilj konsolidacije javnih financ. To pomeni, da bo Vlada v prihodnje pripravila ukrepe za znižanje obremenitve dela na eni strani, medtem, ko bo na drugi strani pripravila ukrepe s katerimi bo pokrila izpad prihodkov. Zasledovala se bo enakomerna porazdelitev davčnega bremena v skladu z ekonomsko močjo zavezancev.

Koraki davčne reforme bodo usklajeni v socialnem dialogu z delodajalci in delojemalci, saj prav socialni dialog predstavlja temelj za doseganje širokega družbenega soglasja o prihodnjem razvoju Republike Slovenije in pomembno demokratično vrednoto, ki jo je potrebno utrjevati, razvijati in poglabljati. Vlada je prve korake v smeri razbremenitve stroškov dela in s tem vzpostavitve bolj učinkovitega in rasti prijaznega davčnega sistema ob hkratnem zasledovanju cilja do doseganja javnofinančne konsolidacije že storila, in to s spremembo dohodninske lestvice konec leta 2015, kot veste. V letu 2016 pa bo nadaljevala z ukrepi, ki bodo pomenili znižanje obremenitev tistih stroškov dela, ki so mednarodno primerljivo nadpovprečno obremenjeni. Primerjalna analiza namreč kaže, da so stroški dela do povprečne plače zmerni, breme pa se začne povečevati pri plači, ki znaša 1,6 povprečne in se z rastjo plač še dodatno povečuje. Imamo nadpovprečno obremenjeno delo najbolj produktivnih in najbolj izobraženih kadrov.

Vlada načrtuje ukrepe v smeri pravičnejše porazdelitve davčnega bremena med potrošnjo, delom in premoženje, to se pravi kapitala. Zastavljeni bodo ukrepi za zmanjšanje obremenitve dela kot tistega dejavnika, ki med davčnimi ukrepi negativno vpliva na konkurenčnost in obenem predstavlja pomembno oviro za gospodarsko rast. Predvidoma naj bi dosegli 60 do 90 milijonov evrov razbremenitev pri stroških dela. Vendar pa se bodo rešitve na tem področju pripravilo le na način prestrukturiranja javnofinančnih bremen iz načela enakomerne in pravične porazdelitve. Cilj pa je zagotavljanje ključnega ekonomskega cilja, torej okrepitve gospodarske rasti ob istočasnem zagotavljanju javnofinančne konsolidacije. Posebna pozornost bo pri tem namenjena tudi poenotenju prispevnih osnov od katerih se obračunavajo prispevki za socialno varnost. S tem ukrepom bomo dosegli tudi pomembne posredne učinke, ki se jih lahko pričakuje skozi administrativno poenostavitev in normalizacijo razmer na trgu dela. Konkretni predlogi, ki jih seveda, spoštovani gospod poslanec, navajate pa bodo natančno ocenjeni v skladu s cilji, ki jih reforma davčnega prestrukturiranja zasleduje. Hvala lepa.

Jan Škoberne:

Spoštovani gospod predsednik. Veselijo me besede, ki ste jih povedali ob odgovoru na moje vprašanje, ker pomeni, da lahko računamo na dvig konkurenčnosti naše države na eni strani in na to, da se Vlada zaveda temeljnega cilja, to je povečanja potrošnje, ki mora dvigniti oziroma dvigovati gospodarsko rast in hkratne razbremenitve naših ljudi, ker brez davčne razbremenitve tudi ne moremo pričakovati realnega dviga življenjskega standarda in moči potrošnje v državi.

Me pa kljub temu dopolnilno zanima, kako osebno ali kot Vlada gledate na vprašanje oziroma možnost uvedbe dodatnega dohodninskega razreda, ki bi povečal pravičnost dohodninske obremenitve prebivalcev.  Ali lahko morda računamo tudi, kar ocenjujemo Socialni demokrati, da bi bilo ključno, bistveno razbremenitev 13. in 14. plače, kar se je marsikje po svetu izkazala kot zelo pomembna komponenta zagotavljanja notranje potrošnje in seveda tisto, kar je vprašanje s te strani zelo pogosto, kakšen je sedaj odnos do spremembe ali revitalizacije zakona, ki ureja tudi delitev dobička med zaposlene, glede na to, da obstoječi zakon ne daje rezultatov, ko smo si jih želeli ob njegovem sprejemu.

Miro Cerar:

Hvala za to dodatno vprašanje. Kot sem rekel, se ta hip ni še primerno izrekati o teh konkretnih rešitvah. Poglejte, vse te rešitve so na mizi, tudi vaš predlog. Gre pa za to, da moramo iti skozi nek socialni dialog tukaj. Torej, povprašati še dodatno delodajalce, delojemalce, se pravi sindikate, predstavnike delavcev in drugih. Seveda ne nazadnje je tudi zelo pomembno politično okolje, skratka treba je tudi na političnem polju doseči nek konsenz. Zagotovo, kot sami veste, si ta Vlada resnično prizadeva za pravičnejšo porazdelitev teh bremen in pa takšno, ki bo na eni strani zagotovila večjo učinkovitost gospodarstva in tudi preprečila ta beg možganov v tujino, ki se je dogajal v preteklih letih in na drugi strani omogočile razbremenitev, kot smo že lansko leto naredili, srednjega razreda in omogočiti delavcem neke spodobne plače, spodobno življenje.

Seveda za to so potrebni tudi drugi ukrepi, razvoj gospodarstva na sploh, socialni ukrepi, vse to kar Vlada dela. Se bomo pa zagotovo zavzemali za to, da bomo do teh ukrepov prišli skozi nek intenziven dialog v prihodnjih  mesecih, da bomo na nek  način dosegli nek konsenz o temu koraku naprej, ki bo na eni strani, kot sem rekel, razbremenil gospodarstvo, da bo še lažje delalo, izvažalo, tako kot dobro delajo sedaj. Tudi administrativna bremena moramo zmanjšati in vse ostalo. na drugi strani pa, da bomo tudi pravični do delavcev, torej do delojemalcev na splošno. Tako, da ta proces se sedaj zelo intenzivira.