Davčna reforma le navidezno daje vsem, čeprav bogatim daje desetkrat več. Medtem ko daje v en žep, iz drugega žepa bistveno več jemlje – z ogrožanjem naših javnih storitev, zdravstva, pokojnin, izobraževanja in razvoja.
Od paketa davčnih sprememb smo sicer imeli višja pričakovanja, vendar ocenjujemo, da je pomemben korak v pravo smer. Zaradi tega je 700.000 zaposlenih prejelo višji regres, 50.000 prejemnikov minimalne plače bo letno dobilo 300 evrov več, dviguje se dejanska obdavčitev kapitalskih dobičkov, hkrati pa razbremenjujejo dohodki iz dela.
V koaliciji smo dosegli soglasje, da se izhodiščni vladni predlog popravi tako, da se zgornja meja za vstop v peti dohodninski razred zmanjša na 72.000 evrov namesto predlaganih 80.000 evrov. S tem smo preprečili nepravične razbremenitve pri tistih z visokimi plačami, ki presegajo petkratnik povprečne. Koalicija žal ni sprejela naših predlogov, da bi podoben ukrep uveljavili tudi pri četrtem davčnem razredu.
Koaliciji smo predlagali še, da pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov in oddajanju premoženja namesto splošnega dviga enotne davčne stopnje uveljavimo progresivno lestvico za obdavčitev kapitalskih dohodkov v štirih razredih. S to rešitvijo bi razbremenili male lastnike nepremičnin in male delničarje, povečali pa obremenitev tistih, katerih kapitalski dobički presegajo okvirno 8.000 evrov letno. Pri tem danes žal ni bilo doseženo soglasje o takšnem konceptualnem premiku, smo se pa z ministrom za finance dogovorili, da ta predlog uvrsti v naslednji krog usklajevanj s socialnimi partnerji. Takrat bo mogoče upoštevati tudi naš predlog o znižanju davčne osnove tistim lastnikom stanovanj, ki bodo ta namenili v dolgoročen in cenovno dostopen najem, namesto v kratkoročne zasebne dobičke.
Socialni demokrati davčno reformo torej podpiramo iz naslednjih razlogov:
Politiko davčnih razbremenitev je potrebno gledati v celoti, pri tem pa upoštevati tudi nedavno sprejeto razbremenitev regresa, s katero je delavec s povprečno plačo lahko prejel 144 evrov letno več. Tudi to je pomemben del širše slike in dokaz, da tega davčnega paketa ne smemo obravnavati ločeno od drugih vladnih ukrepov.
Socialni demokrati še poudarjamo, da samo z davčno politiko ne moremo reševati problema nizkih plač v Sloveniji. To je izziv za plačno politiko, kjer pozivamo k bolj množični sindikaliziranosti, da se s kolektivnimi vzvodi dosežejo boljše plače in delovni pogoji, pa tudi za prodorno razvojno politiko države. Zato Socialni demokrati zagovarjamo ukrepe za povečanje dodane vrednosti z obsežnejšimi vlaganji v raziskave in razvoj ter za dvig produktivnosti z nadaljnjo tehnološko modernizacijo gospodarstva in boljšim vključevanjem, motiviranjem in organiziranjem zaposlenih.
Tako popravljeno davčno reformo bomo Socialni demokrati podprli. Pri tem nas še vedno skrbi, da dogovorjene spremembe niso fiskalno nevtralne, saj davčna reforma skupaj z razbremenitvijo regresa prinaša precejšen izpad proračunskih prihodkov. Zato poudarjamo odgovornost ministra za finance, da tega izpada ne bo nadomeščal z rezi v socialne in razvojne politike.
Vrh koalicije se je pred današnjo sejo vlade uskladil o zakonskih predlogih za izvedbo davčnega prestrukturiranja, ki gredo sedaj v javno obravnavo. Pri dohodnini se bo, tudi na predlog SD, razbremenilo nižji in srednji razred ter nagrade za uspešnost, ohranja pa se 50-odstotni dohodninski razred. Davek od dohodka pravnih oseb bo višji za dve odstotni točki. “Danes koalicijsko usklajen predlog je bil namreč pripravljen po večmesečnih pogovorih, Socialni demokrati pa smo predlagali nekatere rešitve za razbrementitev srednjega in nižjega razreda, ki so bile zdaj tudi koalicijsko sprejete,” je poudaril predsednik SD in minister mag. Dejan Židan ter ob tem dodal, da “gre za sprejemljiv kompromis zlasti ob dejstvu, da bomo v drugem koraku nadaljevali z razbremenitvijo srednjega razreda”.
“Zdaj se bo pričela javna razprava, kjer bo možnost za dodatna usklajevanja, zavedam pa se, da gre za kompromis in hkrati prvi korak, ki pa je bil nujno potreben,” je napovedal Židan. “SD se je uspešno zavzela tudi za delno upoštevanje predloga Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), da se s popravki dodatnih olajšav razbremeni tiste delavke in delavce, ki zaradi zdaj prejemajo izplačane nadure in dodatke iz minimalne plače in se to prelije tudi v njhovo neto izplačilo,” je še povedal predsednik SD in dodal, da smo v SD vztrajali tudi, da morajo delavci sodelovati pri določitvi kriterijev za nagrado zaposlenim za letno nagrado.
Rešitev zadeva tako razbremenitev najnižjih dohodkovnih skupin v skupnem znesku približno pet milijonov evrov, razbremenitev na dohodninski lestvici v skupnem obsegu okrog 55 oz. 56 milijonov evrov in razbremenitev nagrad za uspešnost oz. božičnic v obsegu približno 45 milijonov evrov. Danes so se partnerji usklajevali še glede višine obremenitve najvišjega dohodninskega razreda in se po njenih besedah strinjali, da ohranijo 50-odstotni dohodninski razred. Vendar se razbremenitev, ki je bila predvidena zanj v znesku dobre štiri milijone evrov, namenja za razbremenitev dohodninskih razredov nad 1,6-kratnikom povprečne plače, torej za povišanje dohodkovnega razreda med 34- in 39-odstotno dohodninsko stopnjo.
Na strani pridobivanja proračunskih prihodkov predlagajo za dve odstotni točki višjo stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, in sicer s 17 na 19 odstotkov, pri čemer pa olajšave, predvsem investicijska ter olajšava za raziskave in razvoj ostajata nespremenjeni. Ti dve sta bili prepoznani kot zelo konkurenčni. Predlogi so prvi korak k spremembam strukture davčnih obremenitev v slovenskem prostoru, ki jim bodo v prihodnjem letu sledili nadaljnji koraki. Gre za prvi korak k davčni razbremenitvi dela, predvsem tistih kadrov, ki so za razvoj Slovenije ključni. To so visoko strokovni kadri, kjer ima Slovenija bistveno višjo obdavčitev kot njej konkurenčne države. S tem kot država zagotovo podpiramo tudi razvoj visokotehnoloških sektorjev z višjo dodano vrednostjo, s tem pa tudi višjo gospodarsko rast in boljše možnosti za višje plače, pokojnine in višje socialne transferje.
Koalicijski partnerji pred današnjo sejo vlade še nismo uskladil odprtih vprašanj v povezavi z ukrepi za davčno prestrukturiranje. Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v izjavi za medije po sestanku predsednikov ter vodij poslanskih skupin koalicijskih strank izrazil upanje in prepričanje, da se bo koalicija glede “razbremenitve delovnih ljudi” dogovorila. Še enkrat je ponovil, da so se koalicijski partnerji že prej uskladili glede razbremenitve izplačil za delovno uspešnost, kot so nagrade ter božičnice in 13. plače. Ta plačila se tako po Židanovih besedah ne bodo štela v dohodnino, bodo pa od njih obračunani socialni prispevki.
Židan je ob tem povedal, da pri izplačevanju delovne uspešnosti ne bo šlo za prostovoljno odločitev poslovodstva. Za Socialne demokrate, ki smo pripravili tudi svoje predloge dohodninske razbremenitve, sta po Židanovih besedah sprejemljivi obe opciji, ki sta na mizi. “Bodisi se bo z zakonom predpisalo, da delovno uspešnost, če jo podjetje izplača, dobijo vsi, ali pa se bo te pogoje predpisalo s kolektivno pogodbo,” je pojasnil Židan. Glede dohodninske lestvice, kjer so od zadnjih usklajevanj ostala odprta vprašanja, pa je predsednik SD povedal, da jo še usklajujejo. “Socialni demokrati želimo, da bi bilo čim več ljudi deležno razbremenitve, in menimo, da koalicija lahko doseže dogovor,” je poudaril Židan.
“V stranki SD se nam zdi zelo pomembno, da tisti, ki dobijo minimalno plačo in delajo nadure ali opravljajo kakšno dodatno delo, ne padejo v višji dohodninski razred,” je povedal Židan, ki meni, da so se že kar približali tistemu, kar glede te problematike predlagajo sindikati, zato vidi možnost za kompromis. “Socialni demokrati bi si želeli še kakšno dodatno rešitev tudi za srednji razred,” je dodal Židan. V razpravi o tem, ali se v okviru sprememb stopnjo najvišjega dohodninskega razreda zniža s 50 na 47 odstotkov, pa Židan ne vidi kakšnega finančnega učinka. Po njegovih besedah ne bi smeli iti v razbremenjevanje tistih, ki njim gre najbolje, saj tisti, ki jim gre slabše in jih je še vedno veliko, tega ne bi razumeli.
S poslanskimi vprašanji predsedniku vlade in ministrom se je začela redna februarska seja Državnega zbora. Iz vrst koalicijskih poslanskih skupin je vprašanje premierju zastavil poslanec SD Jan Škoberne, in sicer glede namere vlade za davčno razbremenitev srednjega razreda. Poslanca Škoberneta je zanimalo kako premier Cerar ocenjuje predlog Socialnih demokratov, da se uvede dodatni 34-odstotni dohodninski razred, hkrati pa se dvigne zgornjo mejo obdavčitve 27-odstotnega dohodninskega razreda na 30.000 evrov.
Poslansko vprašanje Jana Škoberneta predsedniku vlade Miru Cerarju in odgovore nanj si lahko preberete v magnetogramu seje DZ:
Jan Škoberne:
Spoštovani predsednik Vlade, cenjeni ministrski zbor, kolegice in kolegi tudi vam prav prijeten dober dan. Drugo leto te koalicijske Vlade hkrati pomeni tudi drugo leto stabilne gospodarske rasti, stabilnega trenda zniževanja brezposelnosti in ključne spremembe v izvajanju politik te države, od sanacij posledic hude gospodarske in finančne krize, k investicijam v dvig standarda ljudi in razvoja naše države. Ključni ukrepi, ki bi jih bilo mogoče povzeti skozi fiskalno stabilizacijo, skozi dvig minimalnega dohodka prebivalcev, skozi sproščanje ključnih ukrepov, ki jih je zamejil ZUJF in so pomembni za standard ljudi, kot je denimo sproščanje otroških dodatkov in povečanje števila štipendij, pa seveda potrebujejo ustrezne nadgradnje, ki jih vsaj Socialni demokrati vidimo predvsem skozi davčno reformo, ki mora razbremeniti srednji razred in omogočiti delodajalcem, gospodarstvu, da ustrezno razbremenijo strošek dela, da ustrezno nagradijo svoje zaposlene, ter, da na tak način dosežejo višjo učinkovitost dela, višjo produktivnost in posledično ohranjanje doseženega standarda gospodarske rasti in dosežnega standarda rasti novih delovnih mest zaposlenosti.
Zato me, spoštovani predsednik Vlade zanima, kakšne so namere in predvideni ukrepi Vlade v zvezi z finančnimi ukrepi, z davčno reformo, ki morajo prinesti razbremenitev srednjega razreda, okrepitev domače potrošnje, kot njeno posledico in seveda stabilizacijo gospodarske rasti, ki se po podatkih, ki so bili predstavljeni v prejšnjem tednu tudi v prihodnjem letu kaže kot ena izmed ključnih posledic ukrepov te koalicijske vlade. Hvala lepa.
Miro Cerar:
Spoštovani gospod poslanec, hvala za vprašanje. Že z podpisom socialnega sporazuma za obdobje 2015 – 2016 se je Vlada zavezala k izvedbi ukrepov za prestrukturiranje javno-finančnih bremen s ciljem znižanja obremenitev dela. Slovenija ima nizko in konkurenčno obdavčitev dohodkov pravnih oseb in visoke stroške dela. Tako, da če imamo na določenem področju davčno preobremenitev v primerjavi z drugimi državami EU razmeroma visoko, drugod pa razmeroma nizko, potem seveda moramo opraviti ravno to čemur rečemo davčno prestrukturiranje. Pri zasledovanju cilja takšnega prestrukturiranja bo treba uresničevati tudi cilj konsolidacije javnih financ. To pomeni, da bo Vlada v prihodnje pripravila ukrepe za znižanje obremenitve dela na eni strani, medtem, ko bo na drugi strani pripravila ukrepe s katerimi bo pokrila izpad prihodkov. Zasledovala se bo enakomerna porazdelitev davčnega bremena v skladu z ekonomsko močjo zavezancev.
Koraki davčne reforme bodo usklajeni v socialnem dialogu z delodajalci in delojemalci, saj prav socialni dialog predstavlja temelj za doseganje širokega družbenega soglasja o prihodnjem razvoju Republike Slovenije in pomembno demokratično vrednoto, ki jo je potrebno utrjevati, razvijati in poglabljati. Vlada je prve korake v smeri razbremenitve stroškov dela in s tem vzpostavitve bolj učinkovitega in rasti prijaznega davčnega sistema ob hkratnem zasledovanju cilja do doseganja javnofinančne konsolidacije že storila, in to s spremembo dohodninske lestvice konec leta 2015, kot veste. V letu 2016 pa bo nadaljevala z ukrepi, ki bodo pomenili znižanje obremenitev tistih stroškov dela, ki so mednarodno primerljivo nadpovprečno obremenjeni. Primerjalna analiza namreč kaže, da so stroški dela do povprečne plače zmerni, breme pa se začne povečevati pri plači, ki znaša 1,6 povprečne in se z rastjo plač še dodatno povečuje. Imamo nadpovprečno obremenjeno delo najbolj produktivnih in najbolj izobraženih kadrov.
Vlada načrtuje ukrepe v smeri pravičnejše porazdelitve davčnega bremena med potrošnjo, delom in premoženje, to se pravi kapitala. Zastavljeni bodo ukrepi za zmanjšanje obremenitve dela kot tistega dejavnika, ki med davčnimi ukrepi negativno vpliva na konkurenčnost in obenem predstavlja pomembno oviro za gospodarsko rast. Predvidoma naj bi dosegli 60 do 90 milijonov evrov razbremenitev pri stroških dela. Vendar pa se bodo rešitve na tem področju pripravilo le na način prestrukturiranja javnofinančnih bremen iz načela enakomerne in pravične porazdelitve. Cilj pa je zagotavljanje ključnega ekonomskega cilja, torej okrepitve gospodarske rasti ob istočasnem zagotavljanju javnofinančne konsolidacije. Posebna pozornost bo pri tem namenjena tudi poenotenju prispevnih osnov od katerih se obračunavajo prispevki za socialno varnost. S tem ukrepom bomo dosegli tudi pomembne posredne učinke, ki se jih lahko pričakuje skozi administrativno poenostavitev in normalizacijo razmer na trgu dela. Konkretni predlogi, ki jih seveda, spoštovani gospod poslanec, navajate pa bodo natančno ocenjeni v skladu s cilji, ki jih reforma davčnega prestrukturiranja zasleduje. Hvala lepa.
Jan Škoberne:
Spoštovani gospod predsednik. Veselijo me besede, ki ste jih povedali ob odgovoru na moje vprašanje, ker pomeni, da lahko računamo na dvig konkurenčnosti naše države na eni strani in na to, da se Vlada zaveda temeljnega cilja, to je povečanja potrošnje, ki mora dvigniti oziroma dvigovati gospodarsko rast in hkratne razbremenitve naših ljudi, ker brez davčne razbremenitve tudi ne moremo pričakovati realnega dviga življenjskega standarda in moči potrošnje v državi.
Me pa kljub temu dopolnilno zanima, kako osebno ali kot Vlada gledate na vprašanje oziroma možnost uvedbe dodatnega dohodninskega razreda, ki bi povečal pravičnost dohodninske obremenitve prebivalcev. Ali lahko morda računamo tudi, kar ocenjujemo Socialni demokrati, da bi bilo ključno, bistveno razbremenitev 13. in 14. plače, kar se je marsikje po svetu izkazala kot zelo pomembna komponenta zagotavljanja notranje potrošnje in seveda tisto, kar je vprašanje s te strani zelo pogosto, kakšen je sedaj odnos do spremembe ali revitalizacije zakona, ki ureja tudi delitev dobička med zaposlene, glede na to, da obstoječi zakon ne daje rezultatov, ko smo si jih želeli ob njegovem sprejemu.
Miro Cerar:
Hvala za to dodatno vprašanje. Kot sem rekel, se ta hip ni še primerno izrekati o teh konkretnih rešitvah. Poglejte, vse te rešitve so na mizi, tudi vaš predlog. Gre pa za to, da moramo iti skozi nek socialni dialog tukaj. Torej, povprašati še dodatno delodajalce, delojemalce, se pravi sindikate, predstavnike delavcev in drugih. Seveda ne nazadnje je tudi zelo pomembno politično okolje, skratka treba je tudi na političnem polju doseči nek konsenz. Zagotovo, kot sami veste, si ta Vlada resnično prizadeva za pravičnejšo porazdelitev teh bremen in pa takšno, ki bo na eni strani zagotovila večjo učinkovitost gospodarstva in tudi preprečila ta beg možganov v tujino, ki se je dogajal v preteklih letih in na drugi strani omogočile razbremenitev, kot smo že lansko leto naredili, srednjega razreda in omogočiti delavcem neke spodobne plače, spodobno življenje.
Seveda za to so potrebni tudi drugi ukrepi, razvoj gospodarstva na sploh, socialni ukrepi, vse to kar Vlada dela. Se bomo pa zagotovo zavzemali za to, da bomo do teh ukrepov prišli skozi nek intenziven dialog v prihodnjih mesecih, da bomo na nek način dosegli nek konsenz o temu koraku naprej, ki bo na eni strani, kot sem rekel, razbremenil gospodarstvo, da bo še lažje delalo, izvažalo, tako kot dobro delajo sedaj. Tudi administrativna bremena moramo zmanjšati in vse ostalo. na drugi strani pa, da bomo tudi pravični do delavcev, torej do delojemalcev na splošno. Tako, da ta proces se sedaj zelo intenzivira.
Članice in člani Konference Socialnih demokratov so na seji v Mariboru obravnavali Ekonomski program SD za razbremenitev srednjega razreda ter spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju, ki ga je pripravil Svet SD za finance in gospodarski razvoj, sestavlja pa ga sedem predlaganih ukrepov. Program med drugim predvideva zvišanje obdavčitve dobička in reformo dohodninskih razredov.
V uvodnem delu posveta, ki ga je povezovala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk, so poleg predsednika SD mag. Dejana Židana in predsednika Sveta SD za finance in gospodarski razvoj mag. Marjana Podgorška med drugim sodelovali tudi direktor fundacije Friedrich Ebert Stiftung iz Zagreba dr. Max Brändle, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič in izvršna sekretarka ZSSS Andreja Poje, predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Marjan Batagelj in ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak.
Ekonomski program, ki ga bomo Socialni demokrati zdaj predstavili tudi koalicijskim partnerjem, vsem deležnikom (gospodarstvo, sindikati, stroka) in širši javnosti, med drugim predvideva zvišanje obdavčitve dobička na evropsko primerljivo raven, reformo dohodninskih razredov, ki bo pravičneje obremenila srednji sloj prebivalstva, in ugodnejšo obravnavo udeležbe zaposlenih pri delitvi dobička. Predsednik stranke Dejan Židan je na posvetu poudaril, da imamo v Sloveniji tako nizko obdavčitev dobičkov, “da nas marsikdo smatra za davčno oazo, kar je povsem nepotrebno, po drugi strani pa smo preveč obremenili ljudi”. Med predlaganimi ukrepi so tudi poenotenje prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, uvedba enotnega sistema korporativne organiziranosti, reforma obdavčitve nepremičnin in ponovna uvedba dohodninske olajšave za reševanje stanovanjskih težav.
Kot je povedal predsednik SD Dejan Židan, bo stranka s tem koaliciji predstavila svoj predlog davčnega prestrukturiranja. Ob tem je poudaril, da svojega predloga ne razumejo kot vsiljevanje, pač pa kot možnost za razpravo v letu 2016, saj se zavedajo, da je treba okoli tega vprašanja doseči družbeni konsenz. “Takšen konsenz mora vključevati tudi sindikate in gospodarstvo, glede na danes povedano pa verjamem, da smo temu zelo blizu,” je dejal Židan in kot primer izpostavil njihov predlog olajšav pri izplačilu 13. in 14. plače, ki morajo biti takšne, da podjetjem sploh omogoči izplačilo, po drugi strani pa ne sme poslabšati dohodkovnega položaja zaradi vpliva na dohodnino.
Predsednik SD Židan si v naslednjem letu želi več pogovorov na to temo za zaprtimi vrati in brez pritiska, da mora iz njih nekdo oditi kot zmagovalec. Rezultat tega bi moral biti po njegovem skupni dogovor, kar so znali narediti tudi v nekaterih drugih državah. Med sedmimi njihovimi predlogi je operativno najhitreje po njegovem mogoče izvesti prav omenjene spremembe pri obdavčitvi 13. in 14. plače, prav tako bi se lahko hitro dogovorili glede posega v dohodninske razrede in s tem razbremenitve ljudi, kar bi pripeljalo do večjega trošenja in posledično do več pobranih davkov. Predsednik SD je še dodal, da ne obljubljamo stvari, ki se jih ne da uresničiti in bi povzročile še večjo proračunsko luknjo.
Tudi po besedah predsednika Sveta SD za finance in gospodarski razvoj Marjana Podgorška nekateri njihovi predlogi omogočajo prilive v proračun, nekateri jih zmanjšujejo. Med slednjimi je gotovo dohodnina, za katero Podgoršek potrjuje, da bi to pomenilo od 160 do 170 milijonov evrov manj denarja, ki bi ga pokrili s povečano obdavčitvijo dobička. “V SD želimo, da se za tiste, ki ne dosežejo niti minimalnega dohodka, ukine vsako plačevanje dohodnine,” je pojasnik Podgoršek in dodal, “da predlagamo tudi udeležbo delavcev pri dobičku, a ta naj bo obdavčena tako kot so dobički podjetnikov, s 25 odstotki in brez prispevkov, saj bo tako nagrada res šla delavcu, ne pa državi.”
Posveta Konference SD so se udeležili tudi predstavniki delodajalcev in sindikatov. Po besedah predsednika Kluba slovenskih podjetnikov Marjana Batagelja gre za zelo različne predloge, med katerimi bi nekatere lahko hitro podprli, recimo glede 13. in 14. plače, ko pa gre za obdavčitev dobička, je Batagelj opozoril, da gre za samo eno od davščin, ki jo plačuje gospodarstvo. “Kakršnikoli predlogi se pripravljajo, morajo imeti predlagatelji pod črto izračunano tako, da bodo plusa deležni tako delavci kot gospodarstvo. Če bo šlo v škodo slednjega, bomo še naprej nekonkurenčni,” je dejal Batagelj, ki se boji, da bi v primeru poslabševanja gospodarskega okolja v Sloveniji podjetja začela zapuščati državo. Glede uvajanja dodatnega dohodninskega razreda Batagelj meni, da predlog ni napačen, saj je bistvo tega programa razbremenitev srednjega razreda in stroškov dela, a vse skupaj je tudi stvar izračunavanj, ki so na tem področju vselej mogoča.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so s predlogi večinoma zadovoljni, po besedah izvršne sekretarke Andreje Poje so nekateri zelo podobni tistim, ki so jih pripravljali že v sindikatu in jih zahtevajo že vsaj sedem let. Eden od teh je sprememba dohodninske lestvice, ki bi uvedla dodatni razred med 27 in 41 odstotki, pri čemer v ZSSS zahtevajo še razbremenitev tistih z najnižjimi plačami po vzoru Avstrije. Sindikat zagovarja tudi sodelovanje delavcev pri dobičku.
Po razpravi Konference SD, ki predstavlja najvišji organ stranke v obdobju med obema kongresoma, so članice in člani soglasno sprejeli sklepe o sprejemu izhodišč Ekonomskega programa, s katerim želimo Socialni demokrati v Sloveniji v letu 2016 oblikovati konsenz o ukrepih na področju davčne in gospodarske politike in s tem predlogom sprožiti tudi široko javno razpravo, v katero bomo povabili vse zainteresirane deležnike, ter na podlagi skupnih predlogov oblikovali konkretne ukrepe, pozneje v letu 2016 pa tudi zakonodajne rešitve. V primeru večjih vsebinskih sprememb in dopolnitev stališč v času javne razprave bo Konferenca SD o dokumentu odločala znova.
Socialni demokrati smo pripravili predlog Ekonomskega programa za razbremenitev srednjega razreda, s katerim želimo s pravičnejšimi davki razbremeniti srednji razred in delodajalce spodbuditi k zaposlovanju. “Ekonomski program je pripravil Svet SD za finance in gospodarski razvoj in ga sestavlja sedem predlogov sprememb, ki jih bo v drugi polovici novembra obravanala Konferenca SD, predlog pa bomo predstavili tudi koalicijskim partnerjem in širši javnosti,” je na novinarski konferenci napovedal predsednik SD mag. Dejan Židan. “Najbrž se vsi strinjamo, da so dobički premalo obdavčeni, medtem ko je delo preveč obdavčeno. Zato naš predlog temelji na ugotovitvi, da je treba ob zniževanju davkov na eni strani, delno povečati in uravnotežiti davke na drugi strani,” je izpostavil Židan.
“Socialni demokrati predlagamo povečanje obdavčitve dobička na evropsko primerljivo raven, reformo dohodninskih razredov, ki bo pravičneje obremenila srednji sloj prebivalstva, in ugodnejšo obravnavo udeležbe zaposlenih pri delitvi dobička,” je pojasnil predsednik sveta SD za finance in gospodarski razvoj mag. Marjan Podgoršek. Med predlaganimi ukrepi so tudi poenotenje prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, uvedba enotnega sistema korporativne organiziranosti, reforma obdavčitve nepremičnin in ponovna uvedba dohodninske olajšave za reševanje stanovanjskih težav. V EU je bila lani povprečna stopnja davka na dobiček v višini 22,6 odstotka, medtem ko je v Sloveniji ta le 17-odstotna; ob upoštevanju olajšav pa je v Sloveniji efektivna stopnja obdavčitve dobička med 11 in 12 odstotki. “Zato imamo na tem področju še precej rezerv,” je dejal Podgoršek.
Z reformo dohodninskih razredov želimo Socialni demokrati med drugim uvesti dodatni, 34-odstotni dohodninski razred za razbremenitev višjega srednjega razreda, hkrati pa dvigniti zgornjo mejo obdavčitve 27-odstotnega dohodninskega razreda na 30.000 evrov. “S ugodnejšo davčno obravnavo udeležbe zaposlenih pri delitvi dobička želimo povečati prihodke srednjega razreda, pa tudi povečati uspešnost in konkurenčnost podjetij,” je pojasnil Podgoršek. “Motijo nas tudi razlike v obremenitvi zaposlenih glede na obliko dela, zato v SD predlagamo poenotenje prispevkov za obvezna socialna zavarovanja,” je poudaril Podgoršek. V SD želimo namreč narediti konec prekernosti in različnim ‘kastam’ na trgu dela. “Nisem zasledil, da bi še kje drugje imeli več tipov korporativne organiziranosti, ki prinašajo različne oblike davkov in prispevkov, zaradi česar se sicer čisto legalno opravljajo optimizacije davkov,” je še ocenil Podgoršek. Tak sistem po njegovem zapleta davčne, pa tudi upravne postopke.
Pri reformi obdavčitve nepremičnin Socialni demokrati v Ekonomskem programu predlagamo postopnost, želimo pa si, da bi bila obdavčitev čim bolj podobna sedanji. Predlagamo reformo NUSZ za pravično obdavčitev nepremičnin, ob tem pa želimo izboljšati gospodarjenje z nepremičninami. Davčni prilivi od obdavčitve nepremičnin bodo prihodek občin. Ponovno pa želimo uvesti olajšavo za reševanje stanovanjskih težav: na podlagi računov za plačano najemnino ali obroke stanovanjskega kredita bi razbremenili tiste, ki svoje dohodke namenjajo za rešitev stanovanjskega problema
Predlog Ekonomskega programa SD:
Predlog Ekonomskega Programa SD by Socialni demokrati
Videoposnetek celotne novinarske konference s predstavitvijo predloga Ekonomskega programa SD:
V torek, 29. septembra, je v Ljubljani potekalo 3. delovno srečanje vodstva in poslanske skupine SD z župani iz vrst Socialnih demokratov. Srečanje v Državnem zboru je bilo v prvi vrsti namenjeno seznanitvi s predlogom proračunov za leti 2016-2017, ki je bil prejšnji teden sprejet na vladi. V nadaljevanju sestanka so župani poslancem in ministrom predstavili lokalno problematiko, prav tako pa je bilo na srečanju govora o davčni reformi. Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan je zbranim pojasnil, da Socialni demokrati zagovarjamo potrebo po znižanju stroškov dela oz. znižanja razlike med bruto in neto plačo. Poleg tega tudi iz programa SD po njegovih besedah izhaja znižanje ali ukinitev obdavčitve 13. oz. 14. plače.
Obenem v SD menimo, da če se davki nekje znižajo, se morajo drugje izravnati, saj v nasprotnem primeru nastane javnofinančna luknja. Tako bi tudi morebiten poseg v dohodninske razrede po Židanovih besedah moral biti usklajen s celovito spremembo dohodninske lestice, v SD pa se zavzemamo za davčno reformo, ki bo primerljiva z avstrijsko, saj je njen učinek najbolj razbremenil srednji in nižji dohodkovni razred. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han pa ob tem verjame, da bomo Socialni demokrati v medstrankarski strokovni ekipi, ki pripravlja t.i. davčno reformo, znali predstaviti pogled stranke na reformo, ki bo razbremenila tudi gospodarstvo, a s tem ne bo škodovala majhnemu človeku.
