Prispevki

Dejan Židan

Dejan Židan ob svetovnem dnevu otroka

/in , , /by

»Otroci so tisti, ki bodo gradili prihodnji svet! Otroci so prihodnji odločevalci! Otroci so naša prihodnost! Zato si zaslužijo svet brez vojn in brez strahu! Zaslužijo si blagostanje in možnost šolanja! Zaslužijo si svet, v katerem ne bo prostorja za revščino, lakoto in preganjanje! Zaslužijo si svet v katerem bodo lahko uživali brezskrbno otroštvo!«

Predsednik Državnega zbora in predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je ob svetovnem dnevu otroka ter 30-letnici Konvencije o otrokovih pravicah nagovoril Državni zbor.

Uvodoma je osvetlil prelomne točke sprejema mednarodnih zavez o otrokovih pravicah. Med drugim je spomnil na leto 1924, ko je skupnost z Ženevsko deklaracijo pritrdila, da so otroci potrebni posebne zaščite, korak naprej pa je bil po besedah predsednika DZ storjen leta 1959 pod okriljem Združenih narodov s sprejetjem Deklaracije otrokovih pravicah.

»Po več desetletnih naporih pa je 20. novembra 1989 mednarodna skupnost vendarle dosegle soglasje, da je treba otrokom ustvariti prijaznejši svet, oziroma, kot je zapisano v preambuli predhodnega dokumenta, Deklaracije o otrokovih pravicah, »da človeštvo dolguje otroku najboljše, kar premore,« je v nagovoru izpostavil mag. Dejan Židan.

Konvencija po njegovem prepričanju predstavlja enega največjih zgodovinskih mejnikov v prizadevanjih za prijaznejši svet otrokom, »saj gre za pravno zavezujoč mednarodni dokument, ki ga je ratificirala skoraj celotna mednarodna skupnost, je pa to tudi najhitreje ratificirana mednarodno pogodbo s področja človekovih pavic«.

Ta zaveza je tako v svet poslala jasno sporočilo, je v nagovoru povzel mag. Židan: »Otroci so celovite osebnosti, z vsemi pripadajočimi pravicami – tako političnimi in državljanskimi, kot tudi ekonomskimi in socialnimi, ter zaradi svoje ranljivosti potrebujejo posebno zaščito.«

Za Slovenijo lahko po mnenju predsednika DZ rečemo, da je ena tistih držav, ki je trdno zavezana otrokovim pravicam in njihovi blaginji: »Naša država ni le pogodbenica Konvencije, ampak je nedavno ratificirala tudi Izbirni protokol o postopku sporočanja kršitev.« »Otrokom, ki so žrtve kršitve pavic, protokol zagotavlja možnost pritožbenega postopka na mednarodni ravni, torej neposredno pri Odboru Združenih narodov za otrokove pravice, Slovenija pa je svojo zavezanost otrokovim pravicam potrdila tudi z obnovitvijo Unicefove globalne zaveze za uresničevanje otrokovih pravic,« je izpostavil.

Predsednik DZ mag. Dejan Židan je prav tako prepričan, da se mora družba ta čas povprašati o globalnem stanju na področju otrokovih pravic po 30 letih od sprejema Konvencije. Odgovor na to vprašanje Židan na eni strani izpostavlja kot pozitivnega, ko je zaradi Konvencije o otrokovih pravicah zaznati znatno izboljšanje stanja in uresničevanja pravic otrok.

Na drugi strani pa je opozoril na dejstvo, da so pravice otrok še vedno vse prevečkrat neuresničene, nepriznane, kršene in teptane, ko se otroci vse prepogosto soočajo z revščino, neenakostjo in diskriminacijo.

»Še danes, v 21. stoletju zaradi podhranjenosti letno umre 3 milijone otrok, mlajših od 5 let. Zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili s cepljenjem, vsako leto umre 1,5 milijona otrok. Skoraj 303 milijonov otrok in mladih ne hodi v šolo. 152 milijonov otrok je vključenih v otroško delo,« je mag. Dejan Židan povzel žalostno statistiko.
Ta se po njegovih besedah samo še nadaljuje, ko se je deset tisoče dečkov in deklic prisiljenih bojevati v kriznih žariščih po vsem svetu, 240 milijonov otrok pa živi na območjih, prizadetih zaradi konfliktov.

Vse hujša podnebna kriza, onesnaževanje, množične migracije, dezinformacije oz. lažne novice na spletu in porast duševnih bolezni med mladimi pa so grožnje, s katerimi se bodo žal primorane soočati sedanje in prihodnje generacije, je prepričan.

Predsednik DZ mag. Dejan Židan je tako nagovor ob mednarodnem dnevu otroka in 30-letnici Konvencije o otrokovih pravicah zaključil v pozivu, da je obeležje svetovnega dne otroka še posebej namenjeno zavedanju: »Tudi otroci so nosilci pravic, ki jih ne moremo in ne smemo zanikati ali odrekati, predvsem pa, da morajo biti otroci slišani saj so otroci naša prihodnost!«

Vir fotografij: Državni zbor

Predrag Bakovič

Poslanec Baković predsedniku vlade zastavil vprašanje glede ukrepanja države proti t.i. vardam

/in , , , /by

Poslanec Socialnih demokratov Predrag Baković je na začetku novembrske seje DZ predsedniku vlade Marjanu Šarcu zastavil poslansko vprašanje glede problema varde, katere pripadniki kot paravojaška enota patruljiralo na obmejnih območjih.

“Socialni demokrati absolutno obsojamo dejanja, kot jih izvajajo pripadniki katerihkoli samooklicanih varuhov meja, vaških straž ali vard, prav tako pa smo prepričani, da imajo takšni postroji najmanj znake prekrška,” je uvodoma poudaril Baković in dodal, da »ustanavljanje takšnih formacij po državi ne prinaša nič dobrega, saj mora monopol sile obdržati država.« Zato ga je zanimalo, kaj konkretno bo vlada storila za to, da se vzpostavi nadzor in sankcioniranje tovrstnih postrojev, ki načenjajo demokracijo in razburjajo državljanke in državljane.

Poslanec Bakovič je bil glede resnosti vprašanja vard neomajen. Po njegovih besedah so zadnji dogodki na jugovzhodnem delu države in drugod precej razburili javnost. »Ljudje vedo povedati, da so v preteklih dneh na območju Kostela in tudi po ostalih krajih na južni meji države opazili delno ali pa v celoti organizirano vojaško formacijo, ki se je prosto gibala po državni meji, tamkaj taborila, izvajala postroje in urjenja. Jasno je, da gre za tako imenovano vardo,” je poslanec Baković predsedniku vlade Šarcu predstavil problematiko delovanja t.i. vard, pripadnike katerih je moč srečati predvsem na območjih Slovenije, ki mejijo s Hrvaško.

Baković je omenil, da posnetki kažejo pripadnike varde, ki nosijo orožje, za katere se sicer trdi, da gre za replike, a po njegovem prepričanju se je »vrhunec« dogajanja zgodil prav v Kočevski reki, kjer so pripadniki varde imeli postroj, nekaj zamaskiranih posameznikov v polni formaciji pa se je z orožjem sprehodilo čez tamkajšnjo vas, kar je po besedah poslanca prebivalce precej vznemirilo. Policija naj bi prisotnost in aktivnost vard sicer spremljala, a ker prekrškov ali kaznivih dejanj ni zaznala, tudi ukrepov ni bilo. Poslanec pa je, nasprotno, prepričan, da so v vseh ravnanjih in postrojih varde znaki prekrška po zakonu o varstvu javnega reda in miru ter po zakonu o javnem zbiranju izpolnjeni.

“Pozdravljam odločitev Sveta za nacionalno varnost, da se predlaga sprememba Kazenskega zakonika in določbe prekrškovnih predpisov, a do teh sprememb je še daleč. Vsi vemo, koliko časa traja neka sprememba zakonodaje,  časa za ukrepanje pa po mojem mnenju ni več veliko. Ustanavljanje takih formacij se namreč širi po celotni državi in to me spominja na neke druge čase, na čase 30. let prejšnjega stoletja, kar ne prinaša nič dobrega. Zlasti, ker se monopol prisile, ki jo mora imeti le država, poskuša prenašati na neke druge skupine, kar pa vodi v katastrofo in razpad,” je bil odločen Baković.

V sled vseh nakopičenih dilem je poslanec predsedniku Vlade RS zastavil vprašanje glede aktivnosti vlade, da se to stanje prekine in se ugotovijo nakazane kršitve. Predsednik Vlade je poslancu odgovoril s strinjanjem, poslančeve besede po njegovem držijo. Policija po besedah predsednika vlade dogajanje spremlja in ukrepa, kolikor ji to dovoljuje zakonodaja.

Baković je ob zahvali na odgovor dopolnil, da je ključno pri delu policije to, da se mora ogroženi oziroma vznemirnjeni identificirati z imenom in priimkom, »a ker se nihče ne želi izpostavljati, še niso dobili nikogar. Ko sem spremljal te posnetke in izjave v medijih, vam lahko z imenom in priimkom povem, če je to seveda v pomoč policiji, da sem se sam počutil izjemno vznemirjenega in ogroženega«.

»Verjamem, da so se tudi moji kolegi iz Poslanske skupine Socialnih demokratov v tem primeru počutili vznemirjene in ogrožene,« se je z imenom in priimkom izpostavil poslanec Predrag Baković, ki je v zaključku razprave v zvezi z vardami citiral vrhovnega državnega tožilca: »Obstoj kakršnekoli organizirane, oborožene ali pol oborožene skupine na ozemlju Republike Slovenije pomeni, samo po sebi, protiustavno stanje, ki ni v skladu s pravom Evropske unije, katere polnopravna članica je tudi Slovenija. V primeru ogrožanja kogarkoli je v mirnem času protipravnost ali krivda lahko izključena le z uporabo pravnih institutov, kot sta skrajna sila ali celo silobran. Drugačno ravnanje pri ustanavljanju tako imenovanih vaških straž ali drugih oboroženih ali pol-oboroženih skupin, bi lahko bilo prepoznano kot ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve po 359. členu Kazenskega zakonika, obstoj takih skupin pa že lahko predstavlja doseženo protiustavno stanje.«

Premier Šarec je v razpravi še dejal, da so na seji sveta za nacionalno varnost sprejeli navodilo ministrstvu za spremembo zakonodajo, ker ustanavljanje »vaških straž, po domače povedano, ni za nikamor.« Glede nezakonitih migrantov pa je poudaril, da je težava v slabem nadzoru meje Hrvaške z BiH »in tisti, ki nam očitajo, da slabo branimo meje, bi Hrvaško takoj sprejeli v Schengen.«

Dr. Jernej Štromajer

Jernej Štromajer: Za krepitev vloge znanosti v politiki

/in , , , /by

V Državnem zboru je potekala javna predstavitev mnenj o informiranem ustvarjanju politik in sistemski transformaciji družbe v organizaciji odbora za izobraževanje. Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik Državnega zbora in Socialnih demokratov mag. Dejan Židan, ki je dejal, da čeprav se kaže velika razlika med politiko in znanostjo, je eden od njihovih ciljev povsem skupen – delajo v dobro ljudi, družbe in države. “Odgovore na sodobne družbene izzive lahko ponudimo le z družbo, ki temelji na znanju,” pa je na predstavitvi poudaril državni sekretar na MIZŠ dr. Jernej Štromajer.

Predsednik DZ in SD Dejan Židan je na predstavitvi z naslovom Znanost sreča parlament spomnil, da so prvo tovrstno srečanje v Državnem zboru gostili pred dvema letoma. Izrazil je zadovoljstvo, da že drugič v hramu demokracije poteka srečanje na tematiko krepitve vloge znanosti v politiki. Kot je izpostavil, se v slovenskem parlamentu zavedajo, da se odločitve ne smejo sprejemati na podlagi “instant informacij”.

Pritrdil je, da živimo v času, kjer so informacije pogosto nepoglobljene, kratke in s tem tudi površne. Izrazil je veselje nad raziskovalnim oddelkom v DZ, ki pomaga, da so nekatere odločitve tudi z “lastnim znanjem poglobljene”. “Želim si, da bi poslanke in poslanci, tudi izvršilna veja oblasti, imeli na razpolago več informacij, stališč in na nek način tudi usmeritev, ki so posledica trdega raziskovalnega in znanstvenega dela,” je dejal Židan in izrazil zadovoljstvo nad organizacijo današnje javne predstavitve mnenj, na kateri bo možna poglobljena razprava o tej pomembni tematiki.

Spomnil je še na četrtkov posvet Podnebni dogovor, na katerem so skupaj razpravljali predstavniki mladih, nevladnih organizacij, strokovnih, znanstvenih in raziskovalnih inštitucij ter zakonodajne in izvršilne veje oblasti. “To je bil prvi v seriji načrtovanih posvetov o nekaterih najpomembnejših družbenih vprašanjih, ki jih bomo nadaljevali v prihodnjem letu,” je dejal Židan in vsem zaželel uspešno delo.

Zbrane je nagovoril tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Štromajer, ki je pozdravil je pobudo Znanost sreča parlament, saj meni, da je pomembno povezati znanstvenike z oblikovalci politike na EU in na nacionalni ravni: “Odgovore na sodobne družbene izzive lahko ponudimo le z družbo, ki temelji na znanju.”

Poudaril je, da je slovenski sistem znanstveno-informiranega ustvarjanja politik in procesov odločanja na nacionalni ravni že oblikovan, a vsekakor ne dovolj. “Naučiti se moramo poslušati in tudi slišati znanstvenice in znanstvenike. Prepričan sem, da bi bilo odlično, če bi se v Sloveniji prepoznal pomen in velik razvojni potencial na znanju temelječega in informiranega oblikovanja politik,” je dejal.

Sodelujoče sta pozdravila tudi vodja enote H1 za znanstveno svetovanje pri geografski koordinaciji v Skupnem raziskovalnem središču pri Evropski komisiji David Mair in direktor službe Evropskega parlamenta za raziskave Wolfgang Hiller. Za boljše politike in boljšo družbo sta kot najpomembnejše izpostavila pripravljenost na skupno sodelovanje znanosti, parlamenta in vlade.

Povzeto po STA.

Meira Hot

Meira Hot: Nujno potrebujemo zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo uredil vse oblike varstva starejših

/in , , /by

V Državnem zboru je potekala seja Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, na kateri so obravnavali problematiko institucionalnega varstva starejših oseb v Sloveniji s poudarkom na pomanjkanju kadrov, prostorskih kapacitet ter finančnih sredstev, posebej v oddelkih za osebe z demenco. Na seji je sodelovala poslanka SD mag. Meira Hot, ki je na začetku razprave poudarila dejstvo, da se Slovenija stara. “Prebivalci Slovenije se staramo. To se sicer ne dogaja samo pri nas, ampak po celem svetu. Vendar se Slovenija stara hitreje kot večina drugih evropskih držav. Res je, da živimo dlje, kar je civilizacijska pridobitev, vendar se delež starejših nad 65 let hitro povečuje,” je povedala poslanka Hot. 

Poslanka SD je ob tem opozorila, da se tudi materialni položaj starejših poslabšuje. “Pokojnine so mizerno nizke, domovi za starejše so za marsikoga nedostopni, saj so prepolni, celo pokajo po šivih, pa še cene so visoke,” je nanizala poslanka Hot in dodala, da “z mizernimi pokojninami starejši komaj preživijo, kaj šele, da bi si sami, z lastnimi finančnimi sredstvi zagotovili kvalitetno življenje”. “In da ob tem ne omenjam tudi čakalnih dob v zdravstvu,” je opozorila poslanka.

“Eden izmed izzivov naše družbe je demenca. Verjamem, da se je marsikdo od nas tukaj že kdaj srečal z njo. Gre za bolezen, ki prizadene celotno družino. Stiske svojcev pri bolniku z demenco so izjemno velike, ker bolezen povprečno traja od 10 do 15 let. Najpomembnejšo vlogo pri demenci igra zgodnje odkrivanje te bolezni. Zato je zgodnja diagnoza ključna, ker zdravila najbolj pomagajo v začetnih fazah bolezni,” je izpostavila Meira Hot. Po njenih besedah so podatki resnično zaskrbljujoči. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je namreč razglasila demenco za vsesplošni zdravstveni problem tega stoletja in opozorila, da se bo število oseb z demenco do leta 2030 podvojilo, do leta 2050 pa celo potrojilo. “Skupaj s  podatki o tem, kako hitro se prebivalstvo Slovenije stara, vidimo, da so zadeve resnično alarmantne,” je opozorila Meira Hot. 

Zato je po njenih besedah pomembno, da država zagotovi zadostno število prostorskih kapacitet v domovih za starejše. “Vendar samo to ne bo dovolj. Potrebno je poudariti, da je institucionalno varstvo – bivanje v domovih za starejše v vseh državah EU precej drago. Za marsikoga predrago. Zato ne smemo danes govoriti samo o gradnji novih domov za starejše. Ker to ne bo dovolj. Nujen je razvoj drugih oblik bivanja v skupnosti. Potrebno je zagotoviti pomoč svojcem in skrbnikom ljudem obolelim z demenco, da lahko oboleli čim dlje ostanejo doma. Priporočilo organizacije Alzheimer Europe je, da se bolnikom ob ustrezni podpori družbe in države omogoči ostati doma čim dlje,” je navedla poslanka SD. 

Kot je povzela Meira Hot, je predsednica združenja Spominčica, Štefanija Lukič Zlobec, opozorila, “da je demenca ena najdražjih bolezni na svetu in pri mnogih družinah predstavlja velik finančni problem, zato je izgorelost svojcev pri tej bolezni velika, ker so bolniki z demenco vedno bolj nesamostojni in odvisni od drugih. Ves čas je treba biti z njimi ali pa plačati nekoga drugega, a ta pomoč na domu je za marsikoga predraga, zato delajo vse sami in pregorijo”. 

“Zato je toliko bolj pomembno, da dobimo nov zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo uredil vse oblike varstva starejših, predvsem in tudi pomoč na domu,” je poudarila poslanka SD Meira Hot. “Na MDDSZ pod vodstvom ministrice dr. Anje Kopač so bila sprejeta izhodišča za zakon o dolgotrajni oskrbi. A žal zakona še danes nimamo. Vsi vemo zakaj. Ker ne vemo, od kod bomo vzeli denar za to. Ampak, potrebno bo potegniti črto, se odločiti, najti denar za to in se odločiti, iz katerih virov,” je bila jasna poslanka SD in dodala, da so se tekom mandata ministrice dr. Anje Kopač vzpostavili tudi medgeneracijski centri za starejše kot zametek skupnostne skrbi za starejše. 

“Danes sem slišala od ministrstva za zdravje, da bi lahko bil zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet do leta 2020, kar je po mojem mnenju malce pozno, saj ta zakon nujno potrebujemo že danes, ne jutri,” je opozorila Meira Hot.

Po besedah poslanke sama gradnja domov ne bo rešila vsega. “Potrebne so skupnostne oblike skrbi za starejše, kot so dnevni centri, pomoč na domu, centri dnevnih aktivnosti. In tudi, če sprejmemo zakon o dolgotrajni oskrbi, imamo tudi problem s pomanjkanjem kadra. Že zdaj se  srečujemo s pomanjkanjem kadra v domovih za starejše. Oskrba starejših ljudi, še posebej dementnih ljudi, ki potrebujejo sploh posebno nego in varstvo, je izredno obremenjujoča. Tako tudi delavci, medicinske sestre v domovih izgorevajo. Kadri nam odhajajo v tujino. Še posebej v severovzhodni Sloveniji je problematično, saj mladi ljudje raje odhajajo na delo v Avstrijo v domove za starejše, ker prejemajo dvakrat, ali pa celo trikrat večjo plačo kot v Sloveniji,” je opozorila Meira Hot. 

“Od ministrstva za zdravje, ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstva za finance, predsednika vlade, in tudi od nas poslancev, pričakujem skupno, medsebojno delovanje, da na vrhu lestvice prioritet postavimo skrb za starejše,” je poudarila poslanka Hot in dodala, da pričakuje sprejem časovnice za zakon o dolgotrajni oskrbi. “Moramo si priznati, staranje prebivalstva se ne bo ustavilo. Še okrepilo se bo, zato so  nujne prilagoditve: tako na trgu dela kot v delovnem okolju, v izobraževanju in usposabljanju, v sistemih socialne varnosti, na področju bivanja,” povedala poslanka SD.

V nadaljevanju razprave je poslanka Hot izpostavila še nedavno odločitev Ustavnega sodišča, ki je opozorilo, da je Zakon o duševnem zdravju neskladen z Ustavo ter citirala iz odločbe US: »da je bilo Vladi že v priporočilu Državnega zbora naloženo, naj poleg priprave predloga zakonskih sprememb zagotovi ustrezne prostorske zmogljivosti v socialno varstvenih zavodih in dovolj osebja, ki bo lahko zagotavljalo ustrezne socialnovarstvene storitve. Ustavno sodišče zgolj ponavlja te zahteve, izhajajoč pri tem iz ustavnih jamstev 19. in 21. člena Ustave. Vladi se v 3. točki izreka te odločbe nalaga takojšnje ukrepanje. Brez nepotrebnega odlašanja bo morala sprejeti nujne organizacijske ukrepe, s katerimi bo zagotovila ustrezne prostorske zmogljivosti, ki bodo v okviru stvarnih možnosti omogočale tako varstvenemu kot terapevtskemu cilju ustrezne pogoje izvrševanja ukrepa. Ob tem Vlada ne bo mogla mimo priporočil stroke. Sprejeti bo morala tudi ukrepe za nujne kadrovske prilagoditve«.

Po besedah poslanke SD je še posebej zaskrbljujoče, kot kažejo zadnji podatki, da se duševno zdravje mladih tako v Sloveniji kot tudi po svetu poslabšuje. “Hiter tempo življenja, družbena omrežja in nove oblike tehnologij žal pripomorejo k slabšemu duševnemu zdravju, še posebej mladih, ki so toliko bolj psihološko in socialno ranljivi. Pojavljajo se nove oblike odvisnosti, kot so recimo odvisnost od video iger in različnih družbenih omrežij. Zaradi tega posledično mladi več sedijo, več časa preživljajo v notranjih prostorih, manj se gibajo, manj spijo. Podatki Nacionalnega inštituta za zdravje iz lanskega leta so pokazali, da se je v Sloveniji poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri mlajših od 20 let povečala kar za polovico, za današnjo generacijo mladih pa je značilno pogosto doživljanje stresa,” je navedla poslanka Meira Hot.

Na koncu razprave je poslanka SD izpostavila še pomembnost vrednot naše družbe do starejših ljudi. “Le z dobrim medgeneracijskim sodelovanjem, spoštovanjem in razumevanjem starejših ljudi ter medsebojno pomočjo, bomo vsi lahko zaživeli bolj kvalitetno življenje. Vsi bomo enkrat starejši. In vsi starejši si zaslužijo dostojno in kvalitetno življenje,” je zaključila Meira Hot.

SD proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost prejemnikom socialnih pomoči

/in , , , , /by

Predlog sprememb Zakona o socialno varstvenih prejemkih predvideva popolno ukinitev dodatka za delovno aktivnost, ki je del denarne socialne pomoči. Namen ukinitve dodatka naj bi bila hitrejša aktivacija prejemnikov denarne socialne pomoči, saj bi naj dodatek za delovno aktivnost ob visokem minimalnem dohodku povzročal past neaktivnosti, češ da se ljudje raje odločijo za denarno socialno pomoč kot pa da bi sprejeli zaposlitev. Socialni demokrati (SD) pravijo, da ukinitev dodatka za delovno aktivnosti na prava pot in da lahko past neaktivnosti preprečujemo z boljšimi in pravičnejšimi ukrepi.

Socialni demokrati poudarjajo, da mora vsak, ki dela, za to prejeti pravično plačilo, sistemi socialne varnosti pa ne smejo delovati nemotivirajoče, ampak morajo ljudi spodbujati, da aktivno iščejo zaposlitev in se tudi zaposlijo. Zato pritrjujejo stališčem, da prejemniki denarne socialne pomoči ne morejo biti v boljšem položajo kot nekdo, ki dela. Vendar je po mnenju SD prav dodatek za delovno aktivnost ukrep za aktivacijo v sistemu pasivnih socialnih pomoči, namenjen spodbujanju k delu oziroma ohranjanju motivacije za delo. Mag. Marko Koprivc, poslanec SD in član parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, zato poudarja: “Ta ukrep predstavlja prvo vstopno točko za socialno aktivacijo brezposelnih oseb. Praksa nevladnih organizacij kaže, da je vključitev v prostovoljno delo zelo uspešen ukrep pri ponovni vključitvi na trg dela, predvsem pri dolgotrajno brezposelnih osebah, ki se s prostovoljstvom pogosto uspejo ponovno vključiti v delovno ali socialno okolje. V SD razumemo vsako delo kot vrednoto, zato je potrebno tudi takšno aktivnost nagraditi.”

Sedaj veljavna ureditev določa, da dodatek prejmejo tisti, ki pokažejo neko aktivnost k delu, aktivacijo – torej se bodisi vključijo v programe aktivne politike zaposlovanja, se vključijo v programe psihosocialne ali zaposlitvene rehabilitacije, opravljajo delo družinskega pomočnika, so zaposleni ali sklenejo pogodbo o volunterskem pripravništvu ali dogovor o opravljanju prostovoljskega dela.

V SD je to vprašanje intenzivno obravnaval tudi strankin strokovni svet, ki opozarja, da bi z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost brez denarne socialne pomoči ostalo 1.572 družin oziroma samskih oseb (oziroma 4.149 upravičencev, od tega 2.397 odraslih in 1.752 otrok), nižjo denarno socialno pomoč pa bi prejemalo 7.648 družin oziroma samskih oseb (oziroma 18.975 upravičencev, od tega 10.858 odraslih in 8.117 otrok). Z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost bo samska oseba, ki je zaposlena za 6 ur ali več in prejme plačo v višini 500 evrov in denarno socialno pomoč v višini 93 evrov, zdaj izgubila teh 93 evrov denarne socialne pomoči. Marko Koprivc se zato sprašuje: “Kaj se bo zgodilo s temi družinami, posamezniki in najpomembneje, kaj se bo zgodilo s temi otroci? Ali ima pristojno ministrstvo za njih že pripravljene kakšne alternativne ukrepe? Ne smemo si dovoliti, da bodo že tako ranljivi posamezniki  pristali v še večji socialni in denarni stiski.”

Popolna ukinitev dodatka za delovno aktivnost je za SD skrajni in zadnji ukrep v vrsti drugih možnosti, ki bi jih lahko sprejeli, da bi dosegli hitrejšo aktivacijo  prejemnikov denarne socialne pomoči. Tako bi lahko na primer znižali ponderje za izračun dodatka za delovno aktivnost, ki vplivajo na njegovo višino, lahko bi zaostrili pogoje za pridobitev dodatka, lahko bi o pravici do dodatka odločal svetovalec za zaposlovanje na Zavodu za zaposlovanje Slovenije. Že zdaj imamo v 42. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih določbo, ki določa, da mora upravičenec do denarne socialne pomoči, ki je brezposelna oseba in ki je v zadnjih 12 mesecih denarno socialno pomoč prejel več kot devetkrat, dolžan sprejeti vsako zaposlitev, ki mu jo ponudi oziroma na katero ga napoti zavod. Z doslednim izvajanjem te zakonske določbe, s posodobitvijo in ustreznim delovanjem informacijskih sistemov Zavoda za zaposlovanje in centrov za socialno delo, bi to določbo lahko izvajali dosledno in tako bi lahko dosegli cilj, ki se zasleduje v predlogu novele zakona, ki ukinja dodatek za delovno aktivnost. Tudi pri opravljanju prostovoljskega dela bi bilo možno zaostriti pogoje za pridobitev dodatka za delovno aktivnost bodisi, da se določi najmanjše število ur, ki jih je posameznik dolžan opraviti z delom v prostovoljni organizaciji bodisi, da se opravljanje prostovoljskega dela omeji samo pri tistih prostovoljskih organizacijah, ki že obstajajo določen čas in redno poročajo pristojnim organom o svojih aktivnostih.

Ukinjanje dodatka za delovno aktivnost je nenavadno tudi zato, ker so se koalicijske stranke s koalicijskim sporazumom zavezale k drugačnemu, celo nasprotnemu ravnanju, saj sporazum določa, da “bomo dvignili dodatek za aktivnost za prejemnike denarnih socialnih pomoči, in sicer s ciljem njihove aktivacije ter zmanjšanja pasti revščine.” Marko Koprivc poudarja: “Čeprav beležimo gospodarsko rast, v Sloveniji še vedno 268.000 ljudi živi pod pragom revščine. Podatki kažejo, da so vse oblike socialnih pomoči v Sloveniji še vedno pomemben dejavnik zniževanja revščine. Socialni demokrati se zato upravičeno bojimo, da bomo s takimi ukrepi le še povečali revščino v Sloveniji. Zato predloga novele Zakona o socialno varstvenih prejemkih ne bomo podprli.”

Andreja Katič: “S prenovo kazenskega postopka za pravno in pravično državo za vse.”

/in , , /by

Socialni demokrati smo v svojem programu obljubili odločen boj proti kriminalu in korupciji, bolj učinkovito delo sodišč ter organov pregona. Obljubili smo državo, kjer bogati in vplivni ne bodo imeli drugačne obravnave in kjer se s postopkovnim izogibanjem, ne bo mogoče izogniti roki pravice, ne glede na status, ime, priimek in kapitalsko ozadje.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič iz vrst SD s predlogom spremembe Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki je bil sprejet v Državnem zboru, uresničuje obljubo samozavestne Slovenije, ki bo pravna in pravična država za vse svoje državljanke in državljane.

Novi ZKP omogoča bolj učinkovit pregon bančnega, kibernetskega in organiziranega kriminala. Sodiščem omogoča učinkovito delo brez zavlačevanj in možnost preverjanja “opravičil”, zaradi katerih so se tranzicijske zgodbe do sedaj redno zaključevale brez epiloga.

Novela ZKP tako natančneje določa pogoje za preiskave odvetniških pisarn, omogoča preiskavo stanovanja ob nedosegljivosti imetnika, če jo vodi preiskovalni sodnik, ter ukinja obvezno branje listin na glavnih obravnavah.

Zakon, ki je usklajen z vsemi strokovnimi deležniki in ga je soglasno podprl Državni svet, pa kazenske postopke vključuje tudi žrtve in njihove sorodnike. Ljudi in njihove stiske postavlja v središče procesov, katerih namen je ne le doseči pravico, ampak tudi in predvsem, žrtvam pomagati zaživeti znova.

“Ustava nam govori, da je Slovenija pravna država in s to novelo smo naredili pomemben korak k temu, da bodo to čutili tudi državljanke in državljani, ne le na papirju, ampak tudi v realnosti,” je ob zaključku predstavitve ZKP v Državnem zboru povedala podpredsednica SD in ministrica za pravosodje Andreja Katič.

Prednosti, ki jih med drugim prinaša novela Zakona o kazenskem postopku:

  • uveljavlja bolj učinkovit model sojenja, hitrejši in bolj učinkovit pregon storilcev kaznivih dejanj
  • v središče postavlja zaščito žrtve ter hkrati omogoča pošteno in pravično sojenje storilcem
  • preprečuje zlorabo “zdravniških opravičil”, postopkovnih manevrov za zavlačevanje
  • uveljavlja najvišje standarde varovanja človekovih pravic (ne pa njihovih zlorab) udeležencev kazenskih postopkov
  • omogoča nove prijeme za boj proti sodobnim oblikam organiziranega kriminala ter boj proti kibernetskemu kriminalu
  • omogoča organom pregona, da so pred in ne za storilci kaznivih dejanj.

Brglez: “V SD se bomo vsakič znova zoperstavili zmanjševanju pomena NOB ter poskusom relativizacije nacističnih in fašističnih zločinov!”

/in , /by

Na seji Državnega zbora so v sredo, 20. marca, poslanke in poslanci že četrtič v zadnjih desetih letih na predlog opozicijske SDS obravnavali deklaracijo o evropski zavesti in totalitarizmu. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov glede predloga deklaracije o podpori Resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu je predstavil poslanec dr. Milan Brglez, ki je opozoril, da nas SDS s predlogom deklaracije še enkrat več vrača v preteklost.

Stališče PS SD si lahko preberete v nadaljevanju:

Socialni demokrati nismo prvi in verjetno tudi ne zadnji, ki v našem stališču ali v uvodu v razpravo pri tej točki dnevnega reda ugotavljamo, da gre za četrti poskus SDS, da bi Državni zbor odločal o isti zadevi. Glede na izid glasovanja na Odboru za pravosodje je jasno, da gre za vnovičen neuspešni poskus vsiliti Državnemu zboru, da bi se v našem pravnem redu dalo posebno veljavo eni izmed resolucij Evropskega parlamenta. Ne glede na to smo danes – ne po svoji izbiri – udeleženi v predstavi, ki je imela že nekaj ponesrečenih ponovitev, na kateri je publika že dala jasen signal, da je scenarij slab in da igralci s svojim nastopom v neprestanem ponavljanju izkrivljene zgodbe o grehu in krivdi niso prepričali.

Verjetno ni veliko logičnih argumentov, s katerimi bi si lahko razlagali vztrajnost SDS v vedno novem porazu. Šele ko se ozremo po kontekstu te razprave, je jasno, da ne gre za mazohizem predlagatelja, temveč uprizarjanje, katerega cilj je večni poraz ali večno vračanje istega, ki je srčika njegovega političnega in ideološkega programa.

Medtem ko je bila večina današnje seje usmerjena v prihodnost, nas SDS s predlogom deklaracije enkrat več vrača v preteklost. Natančneje v točno določeno točko preteklosti, v kateri se za SDS vse končna in hkrati tudi vedno znova začne. To je zgodovinsko obdobje neposredno po drugi svetovni vojni, iz katerega se SDS vedno znova napaja.  

Socialni demokrati nikoli nismo in nikoli ne bomo zavračali razprave o preteklosti. Slednjo moramo poznati, da bi znali razumeti sedanjost in načrtovati prihodnost ter se izogibati čerem napak iz preteklosti. Kot je dejal prvi nemški kancler po drugi svetovni vojni, ki je na lastni koži občutil grozodejstva nacističnega režima, krščanski demokrat Konrad Adenauer: »Oziranje v preteklost ima smisel le tedaj, če služi prihodnosti«. Ta Adenauerjeva misel najlepše oriše sedanjo razliko med nami in Slovensko  demokratsko stranko, še posebej na točki odnosa do zgodovinskih dogodkov med in po drugi svetovni vojni na območju današnje samostojne Republike Slovenije.

Ne glede na to, kako zapletena je preteklost, še posebej, ko zadeva obdobje vojne, ki je po svoji naravi vir trpljenja in krivic, smo bili Socialni demokrati že leta 1995 sposobni pomesti pred lastnim pragom. Na kongresu stranke v Slovenj Gradcu smo ostro obsodili povojne poboje, obsodili smo zlorabe, ki so jih zakrivile takratne oblasti nad posamezniki. Ostro smo obsodili tudi kršenje človekovih pravic, obsodili smo zlorabo prava in države za politične, razredne, verske in druge cilje. Vse našteto smo večkrat obsodili tudi že v Državnem zboru.

Prav tako smo aktivno in konstruktivno sodelovali pri zakonodaji o popravi krivic, pa tudi pri urejanju grobišč. Morda bi lahko naredili še več. Verjetno tako kot druge stranke. Vsi – tako politika kot družba – bi lahko morda še več naporov usmerili v podporo osvetljevanju zgodovine, v razjasnjevanje posameznih dvomov in zamegljenih okoliščin. A vsakdo, ki želi glede tega dejansko kaj narediti in ne le dajati vtisa, da nekaj dela, mora in bo moral začeti pri sebi.

Ne glede na to oziroma prav zato pa Socialni demokrati nikoli ne bomo iskali smisla v vračanju v preteklost zaradi preteklosti same. Še več, glasno in ostro bomo nastopili proti vsakemu poskusu spreminjanja zgodovine, ne glede na to, kako zapleteni in boleči so za nas nekateri njeni deli. Zagotavljamo, da se bomo vsakič znova zoperstavili zmanjševanju pomena narodnoosvobodilnega boja ter na drugi strani poskusom relativizacije nacističnih in fašističnih zločinov. Na tej točki noben kompromis, iz kakršnega se je rodila tudi sama Resolucija Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, za nas ni možen.

Zakonitost minevanja časa je, da počasi zgubljamo ključ do razumevanja preteklosti, kar omogoča, da SDS in njim podobni skušajo odpirati vrata drugačnim interpretacijam zgodovinskih dogodkov ter njihovo zlorabo za poskuse sedanjih in prihodnjih delitev. Prava nevarnost te in verjetno še kakšne prihodnje ponovitve današnje razprave je zamegljevanje sodobnih totalitarizmov, ki se razraščajo v sodobnih formalnih demokracijah.

Skoraj neverjetno se zdi, da smo dobrih sedemdeset let po tragičnih dogodkih dvajsetega stoletja v moderni Evropi – s formalno demokracijo tako na ravni Evropske unije kot na ravni držav članic hkrati utemeljeni na in zamejeni z vladavino prava ter varstvom človekovih pravic – priča vznikanju političnih opcij, ki opravičujejo in celo poveličujejo dejanja nekdanjih nacističnih in fašističnih voditeljev. Enako neverjetno se zdi, da SDS z njimi odkrito ter s ponosom simpatizira, jih podpira in z njimi sodeluje.

Ker je bi predlog deklaracije na matičnem delovnem telesu zavrnjen, bomo Socialni demokrati to točko dnevnega reda izkoristili kot priložnost in odgovornost, da v nadaljevanju razprave spregovorimo o nevarnosti tovrstne relativizacije ter dvoličnosti.

Poslanska skupina SD: “Rebalans proračuna predstavlja odločitev, da se v Sloveniji gospodarska rast, močna socialna država in stabilne javne finance ne bodo izključevali.”

/in , /by

Državni zbor je sprejel rebalans državnega proračuna za leto 2019, s katerim se odhodki prvič zvišujejo prek deset milijard evrov, še nekaj višji pa bodo prihodki. Presežek je načrtovan v višini skoraj 200 milijonov evrov. Dokument po zagotovilih vlade naslavlja dobrobit državljanov in razvoj ter hkrati zagotavlja stabilnost javnih financ.

Stališče Poslanske skupine SD do predloga rebalansa proračuna je na plenarni seji DZ predstavil poslanec Jani Prednik, ki je med drugim izpostavil, “da se po desetletju varčevanja ljudem vrne vsaj del odvzetega”. “Rebalans predstavlja odločitev, da se v Sloveniji gospodarska rast, močna socialna država in stabilne javne finance ne bodo izključevali,” je dejal Prednik in sporočil, da se poslancem SD zdi rebalans proračuna precej optimalen.

Po novem so prihodki načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov, kar je 6,2 odstotka več kot doslej, odhodki pa se bodo povečali za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako znašal 193,6 milijona evrov. Ob upoštevanju tega presežka, kupnine od lanske prodaje deleža v NLB, že lani izvršenega predfinanciranja ter januarske izdaje državne obveznice v višini 1,5 milijarde evrov se potrebni obseg zadolževanja zmanjšuje. Namesto za 3,26 milijarde evrov je letos za izvrševanje državnega proračuna potrebno financiranje v višini 1,89 milijarde evrov, piše v noveli zakona o izvrševanju proračuna, ki ga je DZ potrdil skupaj z rebalansom.

Celotno stališče Poslanske skupine SD do rebalansa proračuna, ki ga je predstavil poslanec Jani Prednik:

“Rebalans proračuna za leto 2019 pred nami je najpomembnejši dokument do sedaj te, še relativno nove vlade. Vsaka proračunska sprememba namreč v praksi pokaže, kako resno misli vlada izkoristiti priložnosti, da v nevarnih ožinah gospodarskih napovedi naredi nekaj dobrega za svoje sodržavljanke in sodržavljane. Sprejem rebalansa je politično vprašanje, pomembno za ljudi: naj se pri načrtovanju proračuna slepo sledi hladnim enačbam in negotovim napovedim ali pa naj se izkoristi manevrski prostor in izpolni obljube: ljudem naj se vrne vsaj del tistega, kar jim je bilo odvzeto za reševanje krize, ki je niso povzročili? 

Célo desetletje že trajata “slovenski izhod iz krize in strah pred njo”. V teh desetih letih že šesto leto zapored beležimo gospodarsko rast in dosegamo napovedi, ali pa jih celo presegamo. Od leta 2014 dalje gospodarsko rastemo, zadnja leta je naša rast med najvišjimi v Evropski uniji, lani je znašala 4,7%. Tretje zaporedno leto se povečuje proračunski presežek, kar je bilo še pred desetletjem nedosegljivo. Javni dolg se zmanjšuje in približuje zastavljenim 60%. Načrtovani prihodki v rebalansu so za 600 milijonov višji od načrtov izpred dobrih dveh let, ko je bil sprejet veljavni proračun za letošnje leto.

Vse to pomeni, da okrevanje že traja dlje kot recesija. Pred dvema letoma sprejeti proračun je lani predvideval ½ odstotne točke nižjo rast, kot je bila dosežena. V takih okoliščinah strah pred morebitnim upadom gospodarske rasti ne bi smel edina skrb, zaradi katere bi pozabili na bistvo: proračunska sredstva morajo biti v prvi vrsti v interesu ljudi, ki so zadnjih deset let s svojim odrekanjem krpali to našo proračunsko ladjo. Vsa njihova odrekanja v zadnjem desetletju se je utemeljevalo z obljubami, da jim bo vsaj del odvzetega nekoč – “ko bo bolje” – tudi vrnjen. Zdaj je priložnost, da se to izpolni. To bo tudi svojevrstno priznanje, da so imela vsa odrekanja zadnjega desetletja smisel; da nam gre zaradi vsega tega končno bolje.

Kaj reči o kritikah tega predloga? Pojavile so se jih različne vrste. Vse je treba jemati resno, a večino tudi resno zavrniti. Tistim, ki se bodo danes upirali povišanju izdatkov in bodo zahtevali še hitrejše zniževanje dolga, še višje presežke in še več zategovanja pasu moramo npr. ob tem predlogu rebalansa dokazati, da se kondicija javnih financ kljub vsem ukrepom izboljšuje! Predhodno načrtovani presežek se še povečuje!

Predlog rebalansa se drži smeri, ki smo jo morali sprejeti s fiskalnim pravilom, in hkrati prinaša več ljudem. Zato je po našem prepričanju predlog rebalansa odgovoren do javnih financ.

Tistim, ki bi želeli trenutno povečane davčne prihodke v celoti preliti v znižanje davkov, prispevkov in opuščanje sistemov solidarnosti, je treba sporočiti, da bilo zadnje desetletje in pol najlepši dokaz, da moramo sisteme socialne varnosti negovati in vanje vlagati, ne pa jih razgrajevati. Najboljši blažilec “nove krize”, s katero ti isti kritiki najbolj strašijo, je ravno država, ki je sposobna ukrepati.

Ocenjujemo, da so pripravljalci proračuna ravnali prav, da so povečali razpoložljivo porabo za praktično vse ključne politike, h katerim smo se zavezali tudi v koalicijskem sporazumu. Vlaganja v ljudi so potrebna tudi zato, da se oblikuje okolje, ki bo imelo vgrajeno blažilne sisteme za čas nižje rasti. Na povečane odhodke torej Socialni demokrati gledamo kot na investicijo v večjo socialno varnost ljudi. Ta rebalans predstavlja odločitev, da se v Sloveniji gospodarska rast, močna socialna država in stabilne javne finance ne bodo izključevali.

S tem rebalansom se znova priznava veljavo podhranjenim področjem, ki so morala zaradi splošnega varčevanja capljati na mestu, njihov potencial pa je ostajal neizkoriščen. Govorimo o kulturi, o znanosti, izobraževanju in zdravstvu in drugih pomembnih področjih, ki dvigujejo kakovost življenja ljudi, nenazadnje pa lahko dodajo precejšen delež tudi k dodani vrednosti, ki jo ustvarja gospodarstvo. Dvig sredstev zanje NI razsipnost, je investicija v boljše življenje vseh. Bi si želeli, da bi lahko za ta področja namenili še več sredstev? Vsekakor, vendar pa smo dolžni upoštevati tveganja in opozorila, izrečena ob obravnavi tega proračuna.

Medijsko poročanje in dosedanja obravnava proračunskih sprememb pa sta pokazala na še eno pomembno plat odločanja o delitvi proračunskega denarja. Ne gre samo za vprašanje “koliko je dobilo katero ministrstvo?”, pomembno je tudi, kako učinkovito bodo porabljena dodeljena sredstva. Se bodo iskale sinergije, da se bodo ta sredstva povrnila v obliki rezultatov ali pa se bo zasledovalo zgolj porabo sredstev? To odgovornost prevzemajo posamezne ministrice in ministri, ki bodo morali upravičiti zaupanje, da bodo dodatna sredstva uporabili kar se da učinkovito.

Tu lahko izpostavimo pozitiven primer ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je znotraj dodeljenih sredstev uspelo poskrbeti za zgodovinsko visoka javna sredstva za znanost. Socialni demokrati pozivamo, da ta proaktivni pristop uberejo tudi drugi resorji. Podobno je tudi pri drugih proračunskih uporabnikih, ki bodo morali dodeljena sredstva ustrezno razporediti. Kot je pokazala obravnava na delovnih telesih: vsake potrebe ne moremo reševati s prerazporeditvami tukaj v Državnem zboru, odgovornost leži tudi na posameznih proračunskih uporabnikih.

Seveda je izvedba proračuna odvisna tudi od drugih načrtovanih ukrepov. Prepričani smo, da bo danes precej besed namenjenim  spremembam na davčnem področju, kot tudi večni razpravi o ustreznosti financiranja občin, ki opozarjajo, da kljub sklenjenemu dogovoru o višini povprečnine ne morejo pokriti vseh potreb. To zagotovo drži. Drži pa tudi, da se morajo odločitve sprejemati na vseh nivojih. Tudi manevrski prostor države ni velik in je stisnjen med visoke želje ter stroge fiskalne zahteve.

Toda ta rebalans dokazuje, da je na nivoju državnih financ skromen manevrski prostor mogoče izkoristiti. Če bodo tako ravnale tudi občine in drugi proračunski uporabniki, bodo cilji lahko doseženi. Prepričani smo, da lahko vsak ravna proaktivno in v tem duhu bodo mogoči tudi drugi dogovori, na primer o bolj pravičnem sistemu financiranja občin. Danes pa imamo pred seboj dober predlog rebalansa in čas je, da se dogovori realizirajo.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov zato podpiramo predlog rebalansa proračuna za letošnje leto. Ker menimo, da je v danih okoliščinah optimalno zasnovan, predlaganim amandmajem ne bomo dali podpore.”

Odbor za pravosodje DZ podprl imenovanje Katičeve za pravosodno ministrico

/in , /by

Odbor za pravosodje je predstavitev kandidatke za pravosodno ministrico Andreje Katič ocenil kot ustrezno. Katičeva je med prioritetami navedla krepitev zaupanja v učinkovitost in neodvisno delovanje sodstva in pa razpravo o uvedbi triletnega preizkusnega mandata sodnikov.

Katičeva želi pridobiti čim širšo podporo deležnikov za krepitev zaupanja v sodstvo, sojenja v razumnih rokih in transparentnost sodne uprave. “Slovensko sodstvo je neodvisna veja oblasti, ki ji je zaupano nepristransko sojenje brez nepotrebnega odlašanja,” je poudarila Katičeva. Pri tem pa je dodala, da imajo na delovanje sodne uprave vpliv tudi zunanji dejavniki – med drugim zakonodaja.

Njeno zaslišanje je bilo eno krajših, kar je, kot je dejala po glasovanju, morda tudi posledica tega, da je sama uvodoma na zaslišanju podrobno predstavila cilje in prioritete.

Katičeva pričakuje, da se bo slovensko sodstvo pripravljeno soočiti s pomanjkljivostmi in zanje prevzeti odgovornost, pa tudi, da se bo začelo odzivati na javne očitke o nepravilnostih. Ker je sodni svet dobil dodatne pristojnosti, rabi tudi finančno neodvisnost, na kar bo pozorna pri pripravi prihodnjih proračunov.

Slovensko pravosodje je po njenih besedah storilo pomemben napredek v boju s sodnimi zaostanki, vendar pa posamezni sodni postopki iz različnih razlogov trajajo predolgo. “Število nerešenih zadev se zmanjšuje, pričakovani časi reševanja zadev se skrajšujejo, žal pa se bistveno ne spreminja zaupanje javnosti v učinkovitost in neodvisnost dela sodišč,” je poudarila Andreja Katič.

Skladno s koalicijsko pogodbo je Katičeva napovedala razmislek o uvedbi triletne preizkusne dobe sodnikov. Koalicijski partnerji so si zadali, da sodnikov ne bi več imenoval DZ, ampak na predlog sodnega sveta predsednik republike ali sam sodni svet, katerega sestavo pa bi lahko spremenili.

Katičeva se zaveda, da bo težko dobiti dvotretjinsko podporo za takšne ustavne spremembe, zato želi najprej sprožiti širšo razpravo, na podlagi katere bo ministrstvo lahko oblikovalo predlog. Doslej se je namreč največ polemiziralo predvsem vprašanje ukinitve trajnega mandata. “S predlogom sprememb ustave želimo spodbuditi razpravo in storiti korak naprej pri izločanju političnega tveganja na imenovanje ali neimenovanje sodnikov,” je navedla kandidatka za pravosodno ministrico iz vrst SD.

Ob že načrtovanih spremembah bo nujen razmislek o večji specifikaciji v izobraževanju in večjem pridobivanju praktičnih znanj za študente prava. Odprto ostaja tudi vprašanje prehodov med različnimi pravniškimi poklici. Ob velikem deležu razveljavljenih sodb bodo nujni dodatni ukrepi, ki bodo zagotovili dokončno odločanje instančnih sodišč brez vračanja na prvo stopnjo.

Katičeva je izpostavila tudi problem neenakomerne obremenitve sodnikov in sodišč. Čeprav mreža sodišč ni izrecno omenjena v koalicijski pogodbi, se bo treba po njenih besedah Katičeve, ki trenutno še vodi ministrstvo za obrambo, pogovoriti tudi o njeni reorganizaciji, za kar minister Goran Klemenčič ni našel dovolj politične podpore. Med prioritetami je navedla še pripravo novega zakona o nepravdnih postopkih, spremembe insolvenčnega zakona in zakona o kazenskem postopku.

Prav tako se bo, če bo imenovana na mesto pravosodne ministrice, lotila reševanja prostorske problematike sodišč in zaporov. Pospešiti bo treba postopke za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja, o morebitni krnitvi sodne preiskave pa danes ni želela špekulirati. Zdijo pa se ji nujne spremembe zakona o kazenskem postopku – najprej nujne zadeve, potem pa tiste, ki so bile v sedanjem mandatu obravnavane kot sporne.

Posebno pozornost je Katičeva v predstavitvi namenila pregonu gospodarske kriminalitete in kako ga izboljšati. Pri tem pa je na vprašanje poslancev odgovorila, da ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančnega kriminala po njenem mnenju ni smiselna, saj je pripad takšnih zadev premajhen.

Pravosodni minister po njenih besedah ne more vplivati na vodenje posameznih zadev, saj je sodstvo samostojna in neodvisna veja oblasti, prav tako se sama nima namena vmešavati v delo sodstva ali tožilstva, čeprav so se v medijih pojavili očitki, da bi lahko vplivala na preiskavo nepravilnosti v Termoelektrarni Šoštanj. “Res je, rodila sem se v Šoštanju, par sto metrov od termoelektrarne. Če kdo, smo prav prebivalci Šaleške doline zainteresirani, da se čim prej razišče in obsodi tiste, ki so karkoli narobe naredili,” je odgovorila na očitke.

Kandidatka za pravosodno ministrico Andreja Katič je ob koncu zaslišanja še navedla, da bi ob njenem imenovanju za ministrico eno od dveh mest državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje zasedla dr. Dominika Švarc Pipan.

Ministrski kandidat Pikalo s podporo odbora DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino

/in , /by

Pristojni odbor Državnega zbora je predstavitev kandidata za ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Pikala ocenil kot ustrezno. Pikalo je med prioritetami navedel analizo izvajanja strateških dokumentov, pripravo novih ter povečanje sredstev za izobraževanje. Odločbo glede financiranja zasebnih osnovnih šol namerava spoštovati, ne bo pa to vprašanje prioriteta.

Kandidat za ministra Pikalo je uvodoma povedal, da se mu zdi resor, ki naj bi ga prevzel, najbolj perspektiven, saj brez vlaganja v izobraževanje ni razvoja družbe. Hkrati pa ga vidi kot najbolj občutljivega, zato sprememb v njem ne namerava izvajati revolucionarno, ampak postopoma.

Izpostavil je, da bodo v prihajajočem mandatu potekli nekateri ključni strateški dokumenti, med drugim bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, nacionalni program visokega šolstva ter resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije. Napovedal je analizo, kaj od predvidenega v dokumentih je bilo uresničenega, in pripravo novih strateških dokumentov.

Po njegovi napovedi nameravajo sredstva za vzgojo in izobraževanje z zdajšnjih 4,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) dvigniti na šest odstotkov, sredstva za znanost pa na en odstotek BDP. Spremeniti nameravajo tudi dinamiko zviševanja sredstev za visoko šolstvo na en odstotek BDP, kar naj bi izvedli do leta 2025 in ne do 2032, kot je predvideno trenutno. Nasploh je obljubil, da na vlaganja ne bodo gledali kot na strošek, ampak kot naložbo.

Na področju vrtcev namerava vzpostaviti program brezplačnega vrtca, kar je zapisano tudi v koalicijski pogodbi.

V osnovnih šolah se bo kot minister zavzel za spremljanje bralne pismenosti, ki naj bi bila ključni cilj prve triade, namerava tudi preveriti, ali so spremembe razširjenega programa dovolj premišljene. Bolje namerava urediti delo z nadarjenimi ter preveriti ustreznost sistema usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. “V dobro otrok in staršev bi bilo, da skušamo tu stvari čim bolj poenostaviti,” je dejal Pikalo.

Kritičen je bil do sprememb v srednji šoli, po katerih si lahko polnoletni dijaki sami opravičijo odsotnost. “Možnih rešitev tu je več, med drugim uvedba starševske pravice v zakonodaji,” je napovedal Pikalo. Zavzel se bo tudi, da preverijo gimnazijske programe.

Na področju univerz namerava nadaljevati internacionalizacijo univerz in se zavzeti za rešitev vprašanja poučevanja v tujem jeziku. Na področju športa namerava spodbujati profesionalni šport in ustanovitev Nacionalnega centra za podporo športnikom.

Obljubil je, da namerava vse odločitve sprejemati v skladu s stroko in širšo razpravo vseh, ki so vpleti v to področje. Pri tem je ocenil, da bo potreboval dobro ekipo ter razumevanje predsednika vlade in preostalih ministrov.

Pri postavljanju vprašanj kandidatu je poslanca Levice zanimalo, kako namerava ravnati v pogajanjih za zvišanje plač zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter od kje bi jih bilo treba nadaljevati. Obe vprašanji sta po njegovem mnenju v domeni vlade, zato se do tega težko opredeljuje. Je pa Pikalo opozoril, da imajo zaposleni v vzgoji in izobraževanju zaradi oteženega načina napredovanja nižje plače kot primerljivi poklici v preostalem javnem sektorju.

Glede koncesij zasebnim šolam je dejal, da jih je smiselno podeliti tam, kjer takšne šole prinašajo drugačne pedagoške pristope in programe, ne pa tam, kjer gre za podvajanje. Na vprašanje poslanke SDS, ali si je zato obetati revizije že podeljenih koncesij, je odgovoril, da so te stvar pogodbenega prava in da je treba pogledati, kako so pogodbe sestavljene. Odločbo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol namerava spoštovati in to vprašanje tudi reševati, ni pa to “v koalicijski pogodbi opredeljeno kot prioriteta”, je dejal.

Glede novega zakona o visokem šolstvu je dejal, da je potreben in da se bo potrudil, da ga sprejmejo še v tem mandatu, a da se mora najprej seznaniti, kakšna so mnenja vseh vpletenih o tem.

Po koncu seje je Pikalo v izjavi za medije ocenil, da v predstavitvi ni bilo posebnih presenečenj in da je potekala tako, kot je pričakoval. Vprašanja poslancev so se mu zdela dobra, a na trenutke “preveč konkretna”, glede na to, da je šlo za vprašanja, v katera minister sam ne more posegati.