SD: Ostro proti kršitvam pravice do sindikalnega organiziranja
Pritiski in grožnje z odpovedmi delovnih razmerij članom ter članicam sindikata v podjetju Lidl Slovenija terjajo takojšnjo reakcijo pristojnih.
Prispevki
Soniboj Knežak: Odločno proti onemogočanju sprejema ključnih ukrepov za finančno stabilizacijo občin
Nastajajoča koalicija z izglasovanim umikom dveh točk z dnevnega reda zakonodajnega postopka onemogoča sprejem ključnih ukrepov za finančno stabilizacijo slovenskih občin, je poudaril poslanec SD Knežak.
Meira Hot: Sprememba Stvarnopravnega zakonika je zadnji klic vsem, da naredimo tisto, kar je prav
Državni zbor je danes pred sklepno obravnavo sprememb Stvarnopravnega zakonika, da se na predlog poslanke SD Meire Hot živali opredeli kot čuteča živa bitja.
Jani Prednik: Uspešnosti in učinkovitosti podjetij ne moremo meriti zgolj z vidika dobičkov
Odbor DZ za finance je sprejel predlog sklepa SD, da vlada SDH-ju in UMAR-ju naloži izdelavo ocene učinkov privatizacije državnih podjetij, na podlagi analize pa naj pripravi ukrepe za sanacijo in preprečenje nadaljnje škodljive privatizacije, zlasti v socialno in gospodarsko občutljivih regijah.
Pomemben prvi korak: Živali so čuteča živa bitja
Odbor DZ za pravosodje je pripravil dopolnjeni predlog novele stvarnopravnega zakonika, s katerim so sprejeli tudi dopolnilo poslancev SD, LMŠ, SAB, DeSUS in Levice, da se živali opredeli za čuteča živa bitja.
Predlog sprememb volilne zakonodaje gre v prid uveljavitve volje volivcev
Poslanci Socialnih demokratov sopodpisniki predloga sprememb Zakona o volitvah v Državni zbor.
Vseh 10 podpisov za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu
Vseh deset poslank in poslancev SD je prispevalo svoje podpise pod zakon, s katerim se ukinja volilne okraje in uvaja preferenčni glas, s tem pa se povečuje vpliv volivk in volivcev na sestavo Državnega zbora.
Žaljivke in diskreditacije nimajo mesta v Državnem zboru
Politično dogajanje zadnjih dni je zaznamoval predlog kandidature dr. Angelike Mlinar za ministrico za kohezijo. Kandidatka je bila v torek zaslišana pred pristojnima odboroma za gospodarstvo in Evropske zadeve, kjer pa so bolj kot vsebina prihodnjega dela ministrstva in vizija kandidatke za reševanje ključnih problemov črpanja evropskih sredstev, v ospredje prihajale nacionalistične in žaljive izjave, praktično iz vseh opozicijskih strank. Po prepričanju Socialnih demokratov tovrsten diskurz ni samo politično motivirana diskreditacija kandidatke osebno, njenega dobrega imena, strokovnih kompetenc ter bogatih delovnih izkušenj, temveč tudi tudi pokazatelj »stanja duha« dela opozicije v odnosu do Slovencev, živečih v zamejstvu.
Socialni demokrati so pričakovali, da bodo vsaj ob obravnavi predloga na seji Državnega zbora, na kateri je bila dr. Angelika Mlinar s tesno večino tudi imenovana za ministrico, poslanke in poslanci sledili minimalni kulturi govora, do katere imajo pravico vsi, ne glede na naša prepričanja, stališča in ne nazadnje tudi morebitne predsodke. Žal se pričakovanje SD ni izpolnilo. Zato so z jasnimi stališči ob obrazložitvi glasu poudarili, da žaljivkam in diskreditacijam v Državnem zboru ni mesta.
Poslanec Soniboj Knežak je v obrazložitvi glasu za podporo kandidatki poudaril, da bi poslanke in poslance morala pri tako pomembni razpravi o vsebini, ki je za Slovenijo v luči prihajajoče nove finančne perspektive še kako pomembna, zanimati predvsem kompetence in vizija kandidatke. »Doktorica pravnih znanosti Angelika Mlinar je Koroška Slovenska, z veliko izkušnjami, ki segajo vse od njene izvolitve v Deželni, kasneje tudi Zvezni, pa v Evropski parlament, leto dni pa je bila tudi generalna sekretarka Narodnega sveta koroških Slovencev,« je povzel. Kljub bogati beri izkušenj kandidatke je ugotovil, da je poslance na zaslišanju zanimalo vse prej kot to.
»Potni stroški iz Dunaja do Ljubljane, njeno fotografiranje pod sliko Che Gevare in doktorat iz študija ženskih pravic so po mnenju nekaterih poslancev ključne zadeve, zaradi katerih dr. Mlinarjeva po njihovem ne more biti dobra ministrica, « je povedal Knežak. Vprašanja o njenem poreklu pa so po njegovem presegla vse meje dobrega okusa, ko tovrstne debate, kot je povedal Knežak, najdemo v trideseterih letih prejšnjega stoletja, »ki so svet pripeljale žal tudi do druge svetovne vojne,« je bil jasen.
»Zgrožen sem in me jezi, ker ne morem verjeti, da se lahko to tudi dogaja v slovenskem parlamentu,« je kritično povzel, saj je prepričan, da se lahko naše državljanke in državljani upravičeno zgražajo nad nivojem tovrstne politične (NE!)kulture. »Poniževanje nekoga, ki je prišel z namenom resnega dela na odgovornem področju kohezije, na način, da ga sprašujemo, ali je ali ni »pravi Slovenec«, je sramota, je zaključil Soniboj Knežak, ki je v odgovorih dr. Mlinarjeve z zaslišanja prepoznal dobro strokovno podlago za njeno delo kot ministrice, odgovorne za kohezijo.
Dejan Židan ob svetovnem dnevu otroka
»Otroci so tisti, ki bodo gradili prihodnji svet! Otroci so prihodnji odločevalci! Otroci so naša prihodnost! Zato si zaslužijo svet brez vojn in brez strahu! Zaslužijo si blagostanje in možnost šolanja! Zaslužijo si svet, v katerem ne bo prostorja za revščino, lakoto in preganjanje! Zaslužijo si svet v katerem bodo lahko uživali brezskrbno otroštvo!«
Predsednik Državnega zbora in predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je ob svetovnem dnevu otroka ter 30-letnici Konvencije o otrokovih pravicah nagovoril Državni zbor.
Uvodoma je osvetlil prelomne točke sprejema mednarodnih zavez o otrokovih pravicah. Med drugim je spomnil na leto 1924, ko je skupnost z Ženevsko deklaracijo pritrdila, da so otroci potrebni posebne zaščite, korak naprej pa je bil po besedah predsednika DZ storjen leta 1959 pod okriljem Združenih narodov s sprejetjem Deklaracije otrokovih pravicah.
»Po več desetletnih naporih pa je 20. novembra 1989 mednarodna skupnost vendarle dosegle soglasje, da je treba otrokom ustvariti prijaznejši svet, oziroma, kot je zapisano v preambuli predhodnega dokumenta, Deklaracije o otrokovih pravicah, »da človeštvo dolguje otroku najboljše, kar premore,« je v nagovoru izpostavil mag. Dejan Židan.
Konvencija po njegovem prepričanju predstavlja enega največjih zgodovinskih mejnikov v prizadevanjih za prijaznejši svet otrokom, »saj gre za pravno zavezujoč mednarodni dokument, ki ga je ratificirala skoraj celotna mednarodna skupnost, je pa to tudi najhitreje ratificirana mednarodno pogodbo s področja človekovih pavic«.
Ta zaveza je tako v svet poslala jasno sporočilo, je v nagovoru povzel mag. Židan: »Otroci so celovite osebnosti, z vsemi pripadajočimi pravicami – tako političnimi in državljanskimi, kot tudi ekonomskimi in socialnimi, ter zaradi svoje ranljivosti potrebujejo posebno zaščito.«
Za Slovenijo lahko po mnenju predsednika DZ rečemo, da je ena tistih držav, ki je trdno zavezana otrokovim pravicam in njihovi blaginji: »Naša država ni le pogodbenica Konvencije, ampak je nedavno ratificirala tudi Izbirni protokol o postopku sporočanja kršitev.« »Otrokom, ki so žrtve kršitve pavic, protokol zagotavlja možnost pritožbenega postopka na mednarodni ravni, torej neposredno pri Odboru Združenih narodov za otrokove pravice, Slovenija pa je svojo zavezanost otrokovim pravicam potrdila tudi z obnovitvijo Unicefove globalne zaveze za uresničevanje otrokovih pravic,« je izpostavil.
Predsednik DZ mag. Dejan Židan je prav tako prepričan, da se mora družba ta čas povprašati o globalnem stanju na področju otrokovih pravic po 30 letih od sprejema Konvencije. Odgovor na to vprašanje Židan na eni strani izpostavlja kot pozitivnega, ko je zaradi Konvencije o otrokovih pravicah zaznati znatno izboljšanje stanja in uresničevanja pravic otrok.
Na drugi strani pa je opozoril na dejstvo, da so pravice otrok še vedno vse prevečkrat neuresničene, nepriznane, kršene in teptane, ko se otroci vse prepogosto soočajo z revščino, neenakostjo in diskriminacijo.
»Še danes, v 21. stoletju zaradi podhranjenosti letno umre 3 milijone otrok, mlajših od 5 let. Zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili s cepljenjem, vsako leto umre 1,5 milijona otrok. Skoraj 303 milijonov otrok in mladih ne hodi v šolo. 152 milijonov otrok je vključenih v otroško delo,« je mag. Dejan Židan povzel žalostno statistiko.
Ta se po njegovih besedah samo še nadaljuje, ko se je deset tisoče dečkov in deklic prisiljenih bojevati v kriznih žariščih po vsem svetu, 240 milijonov otrok pa živi na območjih, prizadetih zaradi konfliktov.
Vse hujša podnebna kriza, onesnaževanje, množične migracije, dezinformacije oz. lažne novice na spletu in porast duševnih bolezni med mladimi pa so grožnje, s katerimi se bodo žal primorane soočati sedanje in prihodnje generacije, je prepričan.
Predsednik DZ mag. Dejan Židan je tako nagovor ob mednarodnem dnevu otroka in 30-letnici Konvencije o otrokovih pravicah zaključil v pozivu, da je obeležje svetovnega dne otroka še posebej namenjeno zavedanju: »Tudi otroci so nosilci pravic, ki jih ne moremo in ne smemo zanikati ali odrekati, predvsem pa, da morajo biti otroci slišani saj so otroci naša prihodnost!«
Vir fotografij: Državni zbor
Poslanec Baković predsedniku vlade zastavil vprašanje glede ukrepanja države proti t.i. vardam
Poslanec Socialnih demokratov Predrag Baković je na začetku novembrske seje DZ predsedniku vlade Marjanu Šarcu zastavil poslansko vprašanje glede problema varde, katere pripadniki kot paravojaška enota patruljiralo na obmejnih območjih.
“Socialni demokrati absolutno obsojamo dejanja, kot jih izvajajo pripadniki katerihkoli samooklicanih varuhov meja, vaških straž ali vard, prav tako pa smo prepričani, da imajo takšni postroji najmanj znake prekrška,” je uvodoma poudaril Baković in dodal, da »ustanavljanje takšnih formacij po državi ne prinaša nič dobrega, saj mora monopol sile obdržati država.« Zato ga je zanimalo, kaj konkretno bo vlada storila za to, da se vzpostavi nadzor in sankcioniranje tovrstnih postrojev, ki načenjajo demokracijo in razburjajo državljanke in državljane.
Poslanec Bakovič je bil glede resnosti vprašanja vard neomajen. Po njegovih besedah so zadnji dogodki na jugovzhodnem delu države in drugod precej razburili javnost. »Ljudje vedo povedati, da so v preteklih dneh na območju Kostela in tudi po ostalih krajih na južni meji države opazili delno ali pa v celoti organizirano vojaško formacijo, ki se je prosto gibala po državni meji, tamkaj taborila, izvajala postroje in urjenja. Jasno je, da gre za tako imenovano vardo,” je poslanec Baković predsedniku vlade Šarcu predstavil problematiko delovanja t.i. vard, pripadnike katerih je moč srečati predvsem na območjih Slovenije, ki mejijo s Hrvaško.
Baković je omenil, da posnetki kažejo pripadnike varde, ki nosijo orožje, za katere se sicer trdi, da gre za replike, a po njegovem prepričanju se je »vrhunec« dogajanja zgodil prav v Kočevski reki, kjer so pripadniki varde imeli postroj, nekaj zamaskiranih posameznikov v polni formaciji pa se je z orožjem sprehodilo čez tamkajšnjo vas, kar je po besedah poslanca prebivalce precej vznemirilo. Policija naj bi prisotnost in aktivnost vard sicer spremljala, a ker prekrškov ali kaznivih dejanj ni zaznala, tudi ukrepov ni bilo. Poslanec pa je, nasprotno, prepričan, da so v vseh ravnanjih in postrojih varde znaki prekrška po zakonu o varstvu javnega reda in miru ter po zakonu o javnem zbiranju izpolnjeni.
“Pozdravljam odločitev Sveta za nacionalno varnost, da se predlaga sprememba Kazenskega zakonika in določbe prekrškovnih predpisov, a do teh sprememb je še daleč. Vsi vemo, koliko časa traja neka sprememba zakonodaje, časa za ukrepanje pa po mojem mnenju ni več veliko. Ustanavljanje takih formacij se namreč širi po celotni državi in to me spominja na neke druge čase, na čase 30. let prejšnjega stoletja, kar ne prinaša nič dobrega. Zlasti, ker se monopol prisile, ki jo mora imeti le država, poskuša prenašati na neke druge skupine, kar pa vodi v katastrofo in razpad,” je bil odločen Baković.
V sled vseh nakopičenih dilem je poslanec predsedniku Vlade RS zastavil vprašanje glede aktivnosti vlade, da se to stanje prekine in se ugotovijo nakazane kršitve. Predsednik Vlade je poslancu odgovoril s strinjanjem, poslančeve besede po njegovem držijo. Policija po besedah predsednika vlade dogajanje spremlja in ukrepa, kolikor ji to dovoljuje zakonodaja.
Baković je ob zahvali na odgovor dopolnil, da je ključno pri delu policije to, da se mora ogroženi oziroma vznemirnjeni identificirati z imenom in priimkom, »a ker se nihče ne želi izpostavljati, še niso dobili nikogar. Ko sem spremljal te posnetke in izjave v medijih, vam lahko z imenom in priimkom povem, če je to seveda v pomoč policiji, da sem se sam počutil izjemno vznemirjenega in ogroženega«.
»Verjamem, da so se tudi moji kolegi iz Poslanske skupine Socialnih demokratov v tem primeru počutili vznemirjene in ogrožene,« se je z imenom in priimkom izpostavil poslanec Predrag Baković, ki je v zaključku razprave v zvezi z vardami citiral vrhovnega državnega tožilca: »Obstoj kakršnekoli organizirane, oborožene ali pol oborožene skupine na ozemlju Republike Slovenije pomeni, samo po sebi, protiustavno stanje, ki ni v skladu s pravom Evropske unije, katere polnopravna članica je tudi Slovenija. V primeru ogrožanja kogarkoli je v mirnem času protipravnost ali krivda lahko izključena le z uporabo pravnih institutov, kot sta skrajna sila ali celo silobran. Drugačno ravnanje pri ustanavljanju tako imenovanih vaških straž ali drugih oboroženih ali pol-oboroženih skupin, bi lahko bilo prepoznano kot ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve po 359. členu Kazenskega zakonika, obstoj takih skupin pa že lahko predstavlja doseženo protiustavno stanje.«
Premier Šarec je v razpravi še dejal, da so na seji sveta za nacionalno varnost sprejeli navodilo ministrstvu za spremembo zakonodajo, ker ustanavljanje »vaških straž, po domače povedano, ni za nikamor.« Glede nezakonitih migrantov pa je poudaril, da je težava v slabem nadzoru meje Hrvaške z BiH »in tisti, ki nam očitajo, da slabo branimo meje, bi Hrvaško takoj sprejeli v Schengen.«
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
