Minister Židan zadovoljen, da je DZ potrdil novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih
Sprejeta novela Zakona o kmetijskih zemljiščih po novem uvaja določene spremembe na področju dopustitve gradnje objektov na kmetijskih zemljiščih, občinskih podrobnih prostorskih načrtov, prometa s kmetijskimi zemljišči, vzpostavitve trajno varovanih kmetijskih zemljišč in odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Osrednje novosti so tudi na področju zemljiških operacij, kjer se na novo ureja področje namakanja in na področju komasacij, agromelioracij ter osuševanja.
“Na MKGP smo naredili še nekaj koristnega. Novela zakona bo npr. olajšala postopke za selitev kmetije iz strnjenega naselja. Poenostavila bo administrativne postopke pri prometu s kmetijskimi zemljišči, med drugim bo skrajšala postopke in občinam olajšala nakup zemljišč, ki jih potrebuje za gradnjo kanalizacije, vodovoda ali cest. Novela širi tudi nabor objektov, ki jih lokalna skupnost s prostorskim aktom lahko dopusti graditi na vseh kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe,” je ob sprejetju noveliranega zakona v DZ povedal kmetijski minister Dejan Židan.
Ključne spremembe novele zakona poenostavljajo postopke, odpravljajo administrativne ovire in skrajšujejo časovne roke. Omogočena bo hitrejša določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč v lokalnih skupnostih, saj se poenostavljajo strokovne podlage za določitev območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Lokalna skupnost bo na vseh kmetijskih zemljiščih lahko dopustila gradnjo določenih objektov, ki jih po veljavnem ZKZ ni dopustno, so pa za kmetijska gospodarstva in lokalne skupnosti ključne (npr. čebelnjak, staja, raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira, dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom).
Lokalna skupnost bo na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih (poleg tistih, ki jih dopušča že veljavni ZKZ) lahko dopustila gradnjo za naslednje enostavne in nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte: ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, kozolec in dvojni kozolec (toplar), molzišče, napajalno korito, krmišče in kmečka lopa.
Na vseh kmetijskih zemljiščih bo dopustno načrtovati kmetijske objekte (brez predhodne spremembe namenske rabe), in sicer z občinskim podrobnim prostorskim načrtoma (OPPN). V okviru OPPN bo mogoče načrtovati tudi preselitev kmetijskih gospodarstev v celoti, pri čemer se bo dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta lahko izdalo šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za načrtovani kmetijski objekt. S predlagano rešitvijo bo črpanje sredstev iz Programa razvoja podeželja za namen investicij v kmetijske objekte uspešnejše, poleg tega pa se lahko tudi hitreje rešuje preselitev kmetij iz urbanih sredin.
Poenostavljajo se določeni deli postopka odobritve pravnega posla, ki bodo tako strankam kot tudi upravnim enotam poenostavili in skrajšali upravne postopke odobritve pravnih poslov. Pri zemljiških operacijah se urejajo določene vsebine, ki jih veljavni zakon ne ureja. Na področju namakanja in osuševanja se uvaja možnost prenosa osuševalnih oziroma državnih namakalnih sistemov na lokalne skupnosti. Če lokalna skupnost ne izkaže interesa po prenosu, se osuševalni oziroma državni namakalni sistem lahko prenese na osuševalno oziroma namakalno zadrugo. Če lokalna skupnost oziroma zadruga interesa po prenosu osuševalnega oziroma državnega namakalnega sistema ne izkaže, ti sistemi ostanejo v državni lasti in so predmet javne službe upravljanja in vzdrževanja (Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS).
Glede na predvideno novo ureditev se sredstva za delovanje in vzdrževanje obstoječih državnih in lokalnih namakalnih sistemov pobirajo od tistih lastnikov, ki bodo imeli z izvajalcem javne službe podpisano pogodbo o namakanju. Prehodno obdobje do vključno leta 2018 sredstva zagotavljajo vsi lastniki v sorazmerju s površino, odmero pa izvede Finančna uprava RS. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki ne bodo podpisali pogodbe o uporabi namakalnega sistema, po letu 2018 tega sistema ne bodo mogli uporabljati. Bo pa mogoč tudi kasnejši podpis pogodbe in priključitev na državni oziroma javni namakalni sistem.
Novela zakona tako odpravlja ključne pomanjkljivosti obstoječega zakona, ob enem pa nadgrajuje vsebino na področjih, kjer se je v praksi izkazalo, da je treba obstoječe vsebine nadgraditi. Pri pripravi novele se je v čim večji meri sledilo predlogom lokalnih skupnosti. Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano pod vodstvom ministra Dejana Židana načrtuje tudi predstavitve vsebine novele zakona lokalnim skupnostim, upravnim enotam in drugi zainteresirani javnosti.
