France Prešeren

Predstavniki ministrstva za kulturo, Občine Žirovnice in sklada kmetijskih zemljišč so v Vrbi podpisali pogodbo za nakup nepremičnin ob Prešernovi rojstni hiši. S tem uresničujejo dolgoletna prizadevanja za zagotovitev nemotenega dostopa do spomenikov državnega pomena v Vrbi ter za nadgradnjo muzejske dejavnosti in kulturnega turizma.

Pogodbo so v Prešernovi rojstni hiši ob navzočnosti pooblaščenca prodajalcev odvetnika Zdravka Rusa in notarke podpisali minister za kulturo mag. Zoran Poznič, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter žirovniški župan. Za domačijo, hišo in ostale parcele bodo skupaj odšteli 320.000 evrov, od tega občina 185.000 evrov, ministrstvo 125.000 evrov, sklad pa 11.000 evrov.

Ob podpisu pogodbe o nakupu nepremičnin v neposredni bližini Prešernove rojstne hiše je minister za kulturo mag. Zoran Poznič dejal, da si velikan naše samobitnosti zasluži vse kaj več, kot je bilo postorjeno do sedaj, ter, da bo potrebno narediti žlahtni vsebinski izbor za možne poti razvoja domačije.

Zato ga veseli, da jim je po več kot 18 letih uspelo realizirati željo po odkupu dveh nepremičnin ob ‘Ribčevi ali Prešernovi domačiji’ in s tem obiskovalkam in obiskovalcem omogočiti nemoten dostop do Prešernove domačije, vaške lipe in cerkve Sv. Marka, kulturnih spomenikov državnega pomena v Vrbi.

Kupljene nepremičnine odpirajo tudi nove možnosti za nadgradnjo muzejske dejavnosti in za nadaljnji razvoj z razbremenitvijo samega spomenika. Hkrati se odpirajo priložnosti za razvoj kulturnega turizma, kar lahko po ministrovem mnenju predstavlja veliko dodatno vrednosti lokalni skupnosti.

“Iskali bomo tudi nove poti za prezentacijo vsega tega, kar je na nek način en izmed temeljev našega naroda, naše samobitnosti in besede,” je še izpostavil Poznič, ki vidi lepe priložnosti za širšo, bogatejšo in kakovostnejšo predstavitev. Napovedal je, da bodo z lokalno skupnostjo v kratkem izdelali nabor možnih vsebin in poti razvoja, da bi lahko v letu ali dveh prišli do prvih rezultatov.

Spoštovane državljanke in spoštovani državljani Republike Slovenije!

V petek, 8. februarja, mineva natanko 170 let od smrti velikana slovenske poezije dr. Franceta Prešerna, ko praznujemo dan slovenske kulture. Praznik, ki ga obeležujemo že vse od leta 1945 je po osamosvojitvi ohranila tudi nova država. To omenjam, ker želim poudariti, da je bilo dojemanje kulture v smislu osrednjega gibala slovenskega zgodovinskega razvoja, ne glede na morebitne svetovno nazorske razlike, vedno enotno.

Zgodovina slovenskega naroda je dolga in bogata. In četudi nismo bili nikoli največji ali najmočnejši, smo se kot narod izoblikovali in tudi obstali. In to v razmerah, ki našemu razvoju večinoma niso bile naklonjene in se je bilo treba za obstoj bojevati. Zasluge za to preživetje pa gredo prav kulturi, ki jo danes slavimo in skupnemu jeziku, ki sta nadomeščala odsotnost lastne države in lastnih političnih institucij. Razumljivo je torej, da ima kultura pri nas poseben zgodovinski in družbeni pomen. In prav zato je Slovenija tudi ena redkih, če ne edina država na svetu, ki je kulturi namenila državni praznik – dan kulture.

Lepo je, da se ob kulturnem prazniku še posebej spomnimo vseh velikih ustvarjalcev in ustvarjalk, ki so tekom zgodovine bogatili našo kulturno zakladnico. Ki so bodisi s peresom, bodisi s čopičem ali kako drugače soustvarjali našo kulturno umetniško dediščino in branili našo narodno identiteto. A prav je tudi, da ob tej priložnosti spomnimo, da kulturo prevečkrat enačimo z umetnostjo, čeprav je kultura veliko več kot umetnost.

Kultura je namreč tista bivanjska lastnost, ki na neizbrisljiv način zaznamuje skupnost in z vsemi svojimi sestavinami določa prepoznavnost njene identitete. Je skupek dosežkov in vrednot, ki jih je ustvaril človek za dobro človeštva. Je spoštovanje teh vrednot in ravnanje po teh vrednotah. Skozi kulturo se kaže naše duhovno bogastvo oziroma, kot je zapisano v preambuli UNESCO-ve Univerzalne deklaracije o kulturni raznolikosti iz leta 2001: »Kultura je zbirka posebnih duhovnih, materialnih, intelektualnih in emocionalnih značilnosti posamezne družbe ali družbene skupine in obsega umetnost, literaturo, način življenja in sobivanja, vrednostni sistem, običaje in prepričanja«.

Kultura je sestavni del vsakdana in tudi naših medsebojnih odnosov. A tega se v sodobnem času, žal, premalo zavedamo. Tako kot se premalo zavedamo tudi dejstva, da spoštovanje kulturne raznolikosti, strpnost in medsebojni dialog predstavljajo najboljše jamstvo za globalni mir in varnost, pa tudi blagostanje. Se je pa slednjega, pred več kot 170 leti zavedal že dr. France Prešeren. Omenjene vrednote in ideale edinosti, sreče, sprave, svobode in sožitja je že tedaj izpostavil v svoji Zdravljici, v delu, ki je močno presegalo tedanji čas in je enako aktualno tudi danes.

Spoštovane in spoštovani,

naj bo zatorej današnji praznik zaznamovan tako z umetnostjo, kot tudi z vsemi ostalimi vidiki kulture. Še posebej pa z zavestjo, da je kultura še danes eno temeljnih gibal našega razvoja in napredka, zato moramo zanjo skrbeti in jo negovati v prav vseh njenih dimenzijah.

Iskrene čestitke ob prazniku, preživite ga s kulturo.

mag. Dejan Židan, predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora