Državni zbor je sprejel Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, t.i. zakon o kulturnem evru. »Z novimi vlaganji želimo pospešiti razvoj na področju kulture,« je ob sprejemu poudaril minister za kulturo mag. Zoran Poznič ter dodal, da je kulturno polje popolnoma podhranjeno, sprejet zakon pa je po njegovih besedah način, da po več letih pridobimo dodatna sredstva za kulturo, kar je tudi zaveza v aktualnem koalicijskem sporazumu. »Slovenski jezik mora biti konkurenčen v digitalnem okolju, ohraniti moramo najbolj ogroženo kulturno dediščino in prav vsem državljankam in državljanom omogočiti še večjo dostopnost do kulturnih dobrin,« je še izpostavil Poznič.

Od leta 2009 beležimo upad investicijskih in razvojnih vlaganj na področju kulture, zato so na predlog kulturnega ministra mag. Zorana Pozniča poslanke in poslanci sprejeli Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, s katerim se bo za določene nujne programe v kulturi načrtovalo sredstva državnega proračuna. »Z novim zakonom bomo zagotovili večji dostop do kulturnih dobrin, konkurenčnosti slovenskega jezika v digitalnem okolju in ohranjali najbolj ogroženo kulturno dediščino,« je o bistvenih prednosti nove zakonodaje povzel Poznič.

Vlaganje v kulturo in ohranjanje kulturne dediščine pa ima po besedah državne sekretarke na Ministrstvu za kulturo mag. Petre Culetto tudi številne pozitivne učinke na druga področja, kot je gospodarstvo, zlasti turizem, pa tudi na okolje ter s tem povezan trajnostni vidik, obnovljive vire in učinkovitejšo rabo energije. »Kulturni turizem je najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi, WTO pa mu napoveduje največjo rast med vsemi oblikami turizma. Samo vpis na seznam Unesco pomeni 40 % povečanje turističnega obiska,« še o pomembnih razlogih za sprejem zakona povedala državna sekretarka Culetto.

Z novimi sredstvi se bodo v obdobju 2021–2027 izvajale sanacije ogroženih kulturnih spomenikov, uredili prostorski pogoji in kupila oprema za javne kulturne zavode, podprla sodobna knjižničarska storitev v potujočih knjižnicah, ohranjale in obnavljale slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine s trajno hrambo digitalnih kulturnih vsebin za prihodnje rodove. »Zavedamo se, da sredstva, ki jih bo zagotavljal zakon vsekakor ne bodo zadostovala za obnovo vseh kulturnih spomenikov v državi, saj so sredstva namenjena le za nujne investicije, ki so posledice podhranjenosti kulturnega polja v preteklosti,« je še pojasnil Poznič.

Med cilji zakona je tudi razvoj slovenskega jezika v digitalnem okolju, zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti ter odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti.

Socialni demokrati tako postavljajo kulturo in jezik v središče družbe in države. Zavedajo se, kako pomembni so kulturni domovi za enakomeren regionalni razvoj, da brez bibliobusov ni enakopravnega dostopa do znanja, razumejo, da mora slovenski film v svet in da brez skrbi za arhive in muzeje izgubljamo narodno identiteto, vrednote in skupni spomin.

Kot je povedal še minister iz vrst SD mag. Zoran Poznič, verjamejo in želijo na vseh področji uveljavljati enakomeren regionalni razvoj, zato tudi niso poimensko naštevali projektov, ki se bodo financirali iz naslova tega zakona. Želijo namreč, da sredstva prejmejo, regionalno enakopravno, najboljši in najbolj konkurenčni projekti.