Pristojna delovna telesa Državnega zbora so minuli teden obravnavala predlog državnega proračuna za leti 2016-2017. Poslancem so tako ministrici dr. Anja Kopač Mrak in Andreja Katič ter minister mag. Dejan Židan s svojimi sodelavci predstavili vladni proračunski razrez sredstev po resorjih za delo, obrambo in kmetijstvo, naslednji petek pa bo predlog proračunov kot zadnji vzel pod drobnogled še odbor DZ za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo za proračun. Nato bo imela vlada dva tedna časa za pripravo dopolnjenega predloga, končno različico pa naj bi DZ sprejel sredi novembra.
Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide se je seznanil z vladnim predlogom proračunov za leti 2016 in 2017. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar, lahko po letih varčevalnih proračunov končno govorimo o proračunu, s katerim se bodo sredstva za resor povečala za nekaj več kot pet odstotkov. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo imelo v letu 2016 glede na ocenjeno realizacijo v letošnjem letu na voljo dodatnih okoli 65 milijonov evrov, nato pa se bodo v letu 2017 sredstva vrnila na približno letošnjo raven 1,407 milijarde evrov.
Predlog proračuna je seveda kompromis, saj si vsak minister, kot je dejala ministrica za delo Anja Kopač Mrak, “želi, da bi bile pokrite vse njegove zahteve, vendar to ne gre”. S proračunom je glede na okoliščine razmeroma zadovoljna, “ker smo se uspeli dogovoriti o določenih sprostitvah varčevalnih ukrepov” – med drugim so zvišali minimalni osebni dohodek, nekaj več bo otroških dodatkov. “Seveda bi si želela, da bi se sprostilo vse, kar je bilo zamrznjeno,” je dodala ministrica iz vrst SD. Pojasnila je tudi, da socialne politike žal ne “moremo gledati brez povezanosti z gospodarstvom”.
“To bi si osebno zelo želela, a ne bomo prišli daleč, saj smo ujeti v določene danosti,” je bila jasna ministrica Kopač Mrak. Ministrstvo je pri pripravi proračuna sicer sledilo trem ciljem – okrepiti zaščito najranljivejših, v skladu z javnimi financami okrepiti tudi transferje srednjemu razredu, predvsem družinam, dijakom in študentom, ter se na trgu dela aktivne politike zaposlovanja usmeriti v pomoč najranljivejšim, se pravi starejšim in dolgotrajno brezposelnim.
Odbor za obrambo se je seznanil s predlogoma proračunov za prihodnji dve leti v delih, ki se nanašata na obrambni resor. Ministrica Andreja Katič je izrazila zadovoljstvo, da se je večletni trend upadanja izdatkov za obrambo nominalno zaustavil. V delu opozicije so bili kritični, saj se delež sredstev glede na BDP kljub temu nekoliko zmanjšuje. Proračun obrambnemu resorju v letu 2016 namenja slabih 347,4 milijona evrov, kar je več od predvidene realizacije v letošnjem letu (342,2 milijona evrov), v letu 2017 pa približno 343,5 milijona evrov. Obrambna ministrica Andreja Katič je na seji izrazila zadovoljstvo, da se je po letu 2010 nominalno prvič zaustavil trend padanja izdatkov za obrambo.
“Zvišujejo se sredstva, namenjena Slovenski vojski (SV) in upravi za zaščito in reševanje, nekoliko manj sredstev pa bo deležen upravni del ministrstva,” je pojasnila ministrica iz vrst SD. Predloga proračunov za prihodnje dve leti sta usmerjena v minimalni razvoj, saj so se nekoliko povečala tudi sredstva za investicije. Tako ministrica Katič ocenjuje, da bo mogoče s predvidenimi sredstvi zagotavljati ustrezno pripravljenost SV in uprave za zaščito in reševanje. Prav tako naj bi sredstva zagotovila nemoteno sodelovanje Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah, pri čemer si bo ministrica prizadevala zlasti za zagotavljanje stabilnosti na Balkanu.
Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je seznanil s predlogom proračunov za prihodnji dve leti v delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. Prihodnje leto bo imelo kmetijstvo na voljo nekaj več denarja kot letos, nato pa se bodo sredstva zmanjšala. Kmetijski minister Dejan Židan bi si želel še več denarja, vendar težav ne vidi. Sredstva za področje kmetijstva, gozdarstva, ribištva in prehrano so v prihodnjih dveh letih predvidena v višini približno štirih odstotkov celotnega državnega proračuna. To je še enkrat več od deleža, s katerim so ti resorji zastopani v obsegu bruto domačega proizvoda (BDP) države.
“Predlagani proračun je vzdržen in omogoča izvajanje kmetijske politike v naslednjih dveh letih,” je zatrdil Židan in dodal, da bi si sam seveda želel več denarja, a “glavne vsebine kmetijske, gozdarske in prehranske politike se bodo lahko izvajale tako, kot je interes države”. V primerjavi z letošnjo realizacijo se sredstva za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in prehrano prihodnje leto povečujejo za 2,9 odstotka, predvsem na račun sredstev EU in pripadajoče slovenske udeležbe. V letu 2017 se bodo spet zmanjšala, in sicer za 5,2 odstotka, tudi tokrat pa so vzrok evropska sredstva. Židan je zatrdil, da bodo v primeru, da se bo prihodnje leto izkazala potreba po več denarja, to preučili in poiskali ustrezne rešitve.
Minister Židan je celo dodal, da ne vidi nobenega strahu. V letu 2107 namreč do največjega zmanjšanja prihaja pri sredstvih za program razvoja podeželja, glede katerih je pojasnil, da na finančnem ministrstvu ponavadi sledijo potrebi po njihovem povečanju, saj to pripelje več denarja v Slovenijo. Konkretno je za njegov resor prihodnje leto v državnem proračunu predvideno 429,7 milijona evrov in v letu 2017 407,4 milijona evrov. Od tega je največ denarja predvidenega za neposredna plačila, velik del predstavlja tudi program razvoja podeželja, ki je v sedmih letih ocenjen na 1,1 milijarde evrov, ostalo so investicijski ukrepi. “Tudi zato je naslednje leto številka nekaj višja,” je dejal minister iz vrst SD.
