Patrick Vlačič

Prispevki

Socialni demokrati želimo solidarno Evropsko unijo, Evropo za ljudi!

5. oktobra 2018/in EU, Novice, Stranka /by Denis Sarkić

V Novi Gorici se je s pozivom k povezovanju in Evropi za ljudi končal javni posvet Socialnih demokratov o prihodnosti EU, ki ga je vodila podpredsednica in evropska poslanka SD/S&D Tanja Fajon. V zanimivi razpravi z naslovom “Za razumno Evropo”, v kateri so sodelovali še minister za izobraževanje, znanost in šport ter podpredsednik Vlade RS Jernej Pikalo, predsednica Društva Progresiva in nekdanja evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš, nekdanja članica predsedstva Mladih evropskih socialistov (YES) Neva Grašič, poslanec SD Matjaž Nemec in nekdanji prometni minister Patrick Vlačič, je bilo mogoče slišati veliko svežih idej, pa tudi kritičnih misli o trenutnem stanju Evrope.

“Slovenski Socialni demokrati želimo prispevati k viziji za boljšo Evropo,” je poudarila Fajonova in dodala, da “so krize v Evropski uniji porušile politično in družbeno ravnovesje, evropska identiteta pa izgublja svojo moč”. “Soočeni smo z vzponom radikalnih idej, ki predvsem z vzbujanjem strahu učinkovito naslavljajo civilno družbo, zato imamo napredne stranke dolžnost, da Evropi vrnemo ugled, državljanom pa dostojno življenje,” je opozorila Fajonova. “Prihodnje delovanje socialne demokracije mora temeljiti na povezanosti,” je še dejala evropska poslanka.

“Evropska unija je najpomembnejši nadnacionalni politični projekt na svetu, saj pol milijarde ljudem omogoča najboljšo kakovost življenja na planet,” je uvodoma dejal minister Pikalo, “zato je EU pred velikim izzivom kako tudi prihodnjim generacijam, kot je to omogočila preteklim, omogočiti najboljšo kakovost življenja tudi v bodoče”.

“V strateškem interesu Slovenije je, da ostane v jedru držav EU, ker to pomeni pot razvoja, prav tako pa je v strateškem interesu naše države nadaljna širitev povezave na države jugovzhodne Evrope, kajti to pomeni izboljšanje varnosti in kakovosti življenja v regiji,” je izpostavil podpredsednik vlade in minister Jernej Pikalo.

Zato si bomo Socialni demokrati zastavili realne predloge in naslednje ključne prioritete v deklaraciji “Za solidarno Evropsko unijo, Evropo za ljudi”:
– prerazporeditev dela in kapitala, ki bo omogočila razvoj dela, socialno varnost in vključenost vseh prebivalcev EU,
– spopadanje z demografsko sliko Evrope in upravljanje z migracijami ter skrb za begunce in azilante,
– zagotavljanje enakih pravic med spoloma in pravic manjšinam,
– vzpostavljanje kredibilnega medijskega prostora in kulturo govora,
– boj proti nacionalizmu ter avtoritarnim in skrajnim politikam,
– spoštovanje vladavine prava, transparentnost in odgovornost voditeljev doma in v EU.

“O tej deklaraciji bo prav jutri, v soboto, 6. oktobra, razpravljal Kongres Socialnih demokratov, ki bo potekal v kulturnem domu v Bukovici pri evropski Gorici,” je napovedal novogoriški poslanec SD Matjaž Nemec, ki je med razpravo spomnil, da “smo vstop Slovenije v okviru paketnega vstopa držav v EU leta 2004, simbolno praznovali ravno na trgu med Novo in staro Gorico”.

SD – 11. Kongres – Deklaracija ‘Za razumno Evropo’

Socialni demokrati na volitve s programom Samozavestna Slovenija, ki predvideva 500 ukrepov za razvoj države

7. aprila 2018/in Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Članice in člani Konference SD so v Ljubljani potrjevali program stranke za državnozborske volitve z naslovom Samozavestna Slovenija 2018-2026, ki ga je pripravila programska skupina pod vodstvom dr. Patricka Vlačiča. Socialni demokrati z volilnim programom, ki vsebuje več kot 100 poglavij s 500 ukrepi, zasledujemo tri osnovne cilje, med katerimi je boj proti družbeni neenakosti na področjih zdravstva, trga dela in pravosodja.

Program SD predvideva celotno uresničitev ukrepov v osmih letih. Po mnenju predsednika stranke mag. Dejana Židana bomo že po štirih letih lahko pokazali dobre rezultate, nekatere zadeve pa želimo rešiti v prvem letu vladanja, če nam bodo volivke in volivci s svojim zaupanjem na volitvah to omogočili.

V prvo skupino ukrepov sodijo ukrepi za učinkovit boj proti družbeni neenakosti, v drugo ukrepi na področju gospodarstva. Pri slednjih Židan za prvo leto nove vlade napoveduje davčno prestrukturiranje za razbremenitev srednjega razreda. Socialni demokrati izpostavljamo še področje varnosti, ki jo razumemo širše od le obrambne, predvsem kot enake možnosti na področju trga dela, izobraževanja in zdravstva.

Kot je dejal Židan, si želimo veliko argumentiranih razprav z drugimi strankami, kar bo že pred volitvami lahko pokazalo na možne povolilne vladne koalicije. Po Židanovih navedbah je sicer stranka šla ne le v programsko, ampak tudi v kadrovsko prenovo. Kandidatno listo za državnozborske volitve bomo potrdili na volilni konvenciji 24. aprila.

“V ospredju našega volilnega programa s katerim bo SD nastopila na državnozborskih volitvah, je krepitev srednjega razreda, odprava neenakosti, ustvarjanje odpornega gospodarstva in varnosti v državi. V štirih letih smo sposobni izvršiti pomemben del programa, v osmih letih pa v celoti,” je napovedal predsednik SD Dejan Židan.

Židan je v nagovoru dejal tudi, da program temelji na desetih strateških ciljih, 110 področnih ciljih in več kot 500 ukrepih. S tem programom želimo in nudimo pot Sloveniji za preboj med 10 najboljših držav v Evropi, ob bok Švedske, Finske in Danske, itd. V programu smo odgovorili na vsa vprašanja v družbi in širše, je dodal predsednik SD.

Med prioritetnim nalogami je sanacija zdravstvenega sistema. Po mnenju predsednika Židana je treba sicer spremeniti delovanje javnih zdravstvenih zavodov, ki bodo imeli večja pooblastila in odgovornost. “A tudi to ne bo omogočilo boljše oskrbe ljudi, če bo Slovenija za zdravstvo namenila le 8,6 odstotka BDP,” je poudaril Židan. V SD ne sprejemamo tako dolgih čakalnih dob, zlasti ne v obdobju največje konjunkture. Kot je opozoril Židan, smo Socialni demokrati v preteklosti, v času vlade Boruta Pahorja, že dokazali, da znamo skrajševati čakalne dobe.

Predsednik SD se je v nadaljevanju predstavitve programa dotaknil tudi slovenskega sodstva, ki je po njegovih besedah iz leta v leto bolj učinkovito, a neučinkovito, ko gre za najhujše zlorabe. Menil je, da je treba spremeniti kazensko-procesno pravo in kazenski zakonik. Opozoril je, da so podprli predlagan kazenski zakonik, ki ga je pripravil sedanji pravosodni minister Goran Klemenčič, a z zakonom na koncu niso uspeli, ker ga ni podprla niti Klemenčičeva lastna stranka SMC.

Židan je nadalje pohvalil ukrepe ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anje Kopač Mrak, zlasti na aktivni politiki zaposlovanja. “Tudi zaradi Anje Kopač Mrak in njenega dobrega dela so številke v državi danes tako dobre,” je dejal Židan.

Socialni demokrati smo za davčno prestrukturiranje, saj je po mnenju predsednika stranke nesprejemljivo, da so z obdavčitvami najbolj obremenjeni ljudje. “Ko govorimo o davčnem prestrukturiranju, govorimo o novi izgradnji srednjega razreda, ki ga je potrebno okrepiti” je poudaril Židan in hkrati dodal, da je obdavčitev dobičkov podjetij v Sloveniji pod povprečjem EU in včasih spominja skoraj na davčne oaze.

Na področju zunanje politike je Židan izpostavil, da v SD trdno verjamemo v EU, saj kar 70 odstotkov BDP ustvarimo z izvozom. Izpostavil je tudi delovanje naše evropske poslanke Tanje Fajon, “saj da je edina evropska poslanka iz Slovenije, ki je v okviru močne evropske družine v evropskem parlamentu tudi upoštevana in resnično deluje v korist Slovenije”.

Na področju kulture je Židan obljubil ne le okrepitev njenega financiranja, ampak tudi njeno večjo finančno samostojnost. “Po osmih letih uresničevanja tega programa bo Slovenija samozavestna, še vedno bo najlepša država, država srčnih in čudovitih ljudi, ampak tudi bolj srečnih, inovativnih, samozavestnih ljudi,” je zbranim na konferenci dejal predsednik SD Dejan Židan. “Čez osem let, ko in če nam bo dano voditi državo, bo Slovenija bistveno bolj cenjena v mednarodni skupnosti,” je poudaril predsednik stranke.

Predsednik Socialnih demokratov in minister v aktualni vladi je dejal, da v SD priznamo, če naredimo napako, in od tega ne bežimo. “Če naredimo napako, se opravičimo in ne iščemo krivcev od Karantanije naprej. Napako popravimo in ne zvalimo krivdo na koalicijske partnerje ali družbene skupine,” je dodal Židan.

Volilni program Samozavestna Slovenija za obdobje 2018-2026 je skupaj s programsko ekipo snoval Patrick Vlačič. Kot je dejal, je imel najlepšo nalogo v politiki, to je priprava volilnega programa, medtem ko ne bo kandidat za poslanca ali ministra v novem mandatu. “Tako smo v pripravo programa skušali vključiti čim več ljudi, v programu niso le široki cilji in usmeritve, pač pa tudi zelo konkretni, kot denimo, da tovornjaki ne bodo več prehitevali na avtocestah in da ne bodo več pokanja petard pred novim letom,” je povedal Vlačič.

Vodja poslanske skupine Matjaž Han je dejal, da je zaradi tako dobro pripravljenega programa domišljav. “Narejen je na dobri diagnozi, na izkušnji, in na tem, da vemo, da imamo za vsako stvar, ki jo hočemo izpeljati, tudi prave ljudi,” je dejal Han. Obregnil se je tudi ob vedno nove obraze v politiki. Kot je dejal, se očita etabliranim strankam, kot smo Socialni demokrati, da imajo stare obraze, a “imamo v naši stranki več novih obrazov na letošnjih volitvah, kot imajo članstva v nekaterih novih strankah”.

Programske konference so se udeležili nekateri domači in tuji gostje, med njimi tudi predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice, Kluba slovenskih podjetnikov in sindikatov. Med tujimi gosti so se nam v Klubu CD pridružili nekdanji avstrijski predsednik vlade in vodja avstrijskih Socialdemokratov (SPÖ) Christian Kern, predsednik Stranke evropskih Socialistov in Demokratov (PES) Sergei Stanishev in predsednik hrvaške SDP Davor Bernardić.

Predsednik PES Sergei Stanishev je v svojem nagovoru poudaril, da je SD edina stranka, ki ima zelo jasno vizijo o prihodnosti Slovenije. “S tem programom in ljudmi, ki ga bodo izvajali, verjamemo v vaš uspeh, to o bo tudi naš evropski uspeh,” je dejal predsednik stranke evropskih socialdemokratov.

Vodja SPÖ Christian Kern je dodal, da je v Evropi vzpon desnega populizma in konservatizma. “A ti konstantno premikajo meje, kaj je moralno. Napadajo brezposelne kot goljufe, napadajo svobodo tiska. Vsem obljubljajo brezplačno pivo, a ko pa pridejo na oblast, ga le oni pijejo,” je povedal Kern.

Tudi predsednik hrvaških socialdemokratov Davor Bernardić je menil, da je socialna demokracija bolj kot kadarkoli potrebna za Evropo in svet. “Danes imamo samo privid svobode, a so vse večje neenakosti v družbi. Imamo privid pravičnosti v družbi, a solidarnost, ki smo ji danes priča, je deklerativna, potrebujemo pa resnično solidarnost za dobro ljudi,” je povedal Bernardič.

Članice in člani Konference SD so po opravljeni razpravi soglasno potrdili volilni program Samozavestna Slovenija, ki ga lahko preberete v nadaljevanju.

Program SD – Samozavestna Slovenija 2018-2026 by SocialniDemokrati on Scribd

Volilni program Socialnih demokratov za shranjevanje v PDF obliki:

Volilni program SD – Samozavestna Slovenija 2018-2026

Komentar dr. Patricka Vlačiča ob razsodbi arbitražnega sodišča: Ali smo lahko zadovoljni?

2. julija 2017/in Mnenja, Novice /by Denis Sarkić

Najprej je le treba zapisati, da je mejni spor med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško samo to, mejni spor. Ni nekaj, kar bo eni ali drugi strani prineslo zmago ali poraz, ni tekma in ni nič posebnega. Edina zmaga v tem sporu je, da sta ga državi vedno reševali s sredstvi za mirno reševanje sporov in sta se, potem ko 17 let pogajanj ni prineslo rešitve, odločili za arbitražno razreševanje. Treba je tudi povedati, da se ta spor, v nasprotju s prepričanjem marsikoga, rešuje razmeroma hitro in razmeroma kulturno.

Mejnih sporov je na svetu zelo veliko. Več kot dvesto odprtih ozemeljskih sporov rešujejo države med seboj v današnjem času. Ozemeljski spori niso zgolj v državah, ki so pred kratkim dosegle suverenost, ali, kot bi kdo zmotno mislil, v državah v razvoju. Med Nemčijo, Švico in Avstrijo je spor o Bodenskem jezeru. Kanada in ZDA imajo kar nekaj odprtih ozemeljskih vprašanj. Tudi znotraj ZDA so med zveznimi državami spori. Georgia in Tennessee že dolgo rešujeta spor glede vodnega vira.

Čustva, ki jih ta mejni spor sproža, so do neke mere logična. S slovenske strani s tem, da je po drugi svetovni vojni 200.000 takratnih Jugoslovanov (vendar samo Slovencev) ostalo v Italiji in 200.000 Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem in da je skoraj celotna slovenska nacionalna obala ostala v Italiji, Hrvaška pa je dobila Dalmacijo in otoke. Nepravnikom je kar težko razumeti, kako se je lahko zgodila taka krivica in kako to, da ima to dejstvo tako omejen pravni pomen. S hrvaške pa dolgo vojno stanje v devetdesetih, drugače od krajše vojne v Sloveniji, ki je pustilo pri marsikom ugodno prst za izjavo: niti centimetra naše zemlje! Oboje je logični sprožilec čustev. Preveč čustev v tem delu sveta ne prinaša nič dobrega.

Kar vedno znova intrigira, je, da naša država včasih zaradi aktov naših predstavnikov deluje naivno. Monumentalna nerodnost našega arbitra in agentke arbitraže je posledica tega, da diplomacijo in mednarodno politiko jemljemo preveč lahko. Ne glede na to, da je dokaz o komunikaciji pridobljen nezakonito, ostaja priokus naivnosti. Ali je res, da je hrvaški arbiter prebival na hrvaški ambasadi, medtem ko je arbitriral? No, saj v tem primeru so zadeve kar jasne.

Kar nam očitno manjka, je dober trening tistih, ki bodo počeli karkoli mednarodnega za našo državo. Po pripovedovanju izkušenega diplomata je bivša skupna država imela take treninge, kjer so jih poleg klasičnih veščin naučili tudi številnih “soft skills”, ki so včasih bolj pomembni kot klasično diplomatsko znanje.

Od danes naprej imata Slovenija in Hrvaška pravno rešitev različnih pogledov na razmejitev na določenih delih kopnega in na morju. Kot je običajno v takih sporih, ne ena ne druga država ne moreta doseči maksimuma zahtevka, saj je po naravi stvari nemogoče. Nekateri v Sloveniji bodo s pravno rešitvijo arbitraže zadovoljni, drugi pač ne. Tisti, ki menijo, da je bil ključen stik z odprtim morjem, bodo zadovoljni.

Arbitražno sodišče je, to je treba posebej poudariti, drugače, kot je običajno v mednarodnem pravu, določilo, da Slovenija ima stik z odprtim morjem. Naj še enkrat ponovim svoje stališče: takšen stik je simbolno gotovo pomemben, praktično pa le, če bi Hrvaška začela šikanirati ladje ali letala na poti v Slovenijo ali iz nje. Večji del Piranskega zaliva je po naravi stvari moral pripasti Sloveniji. V tem delu Hrvaška pač res ni imela veliko argumentov. Kar se pa kopenskih razmejitev tiče, se pa zdi, da je arbitraža nekako sledila dejaskemu izvrševanju oblasti. To je seveda prvi vtis, ki ga bo treba preveriti z natančnim prebiranjem arbitražne odločitve.

Ali smo lahko zadovoljni z arbitražno odločitvijo? Lahko smo zadovoljni, da se je spor, ki je netil nesoglasja med dvema narodoma, razrešil. Kaj bomo storili, če Hrvaška ne bo spoštovala arbitražne odločbe? Dolžnost spoštovanja mednarodnih pravnih aktov je močan argument Slovenije. Potrebna bo pa tudi intenzivna diplomatska akcija. Tisti diplomati, ki v zadnjih dneh mehčajo pomen arbitražne odločbe, ne ravnajo v korist regije, pa čeprav je to videti čudno, tudi ne v korist Hrvaške.

Delajo samo v korist tistih, ki so iz tega spora delali politični kapital. Ti so pa, vsaj meni, vedno najedali živce. Ob vsem tem ne smemo pozabiti na tiste naše ljudi, ki so želeli biti v Sloveniji, po arbitražni odločbi pa so se znašli na drugi strani meje. Njihova usoda se mi zdi ta trenutek najbolj pomembna. Za njih bo treba, če bodo to želeli, najti tudi rešitve.

Dr. Patrick Vlačič je strokovnjak za mednarodno pomorsko pravo in predsednik Sveta SD za infrastrukturo. Njegov komentar je bil objavljen tudi v časniku Večer.

Židan: V SD od ministrice Kolar Celarčeve pričakujemo primerjavo sporazuma s FIDES-om s koalicijsko pogodbo

28. novembra 2016/in Novice, Stranka, Vlada /by Denis Sarkić

“Socialni demokrati pričakujemo, da bo ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc ob obrazložitvi sporazuma s sindikatom FIDES na vladi tudi pojasnila, kako je ta sporazum v skladu s koalicijsko pogodbo in pri tem podkrepila navedbe s predlogi zdravstvenih zakonov,” je danes v izjavi za medije dejal predsednik stranke mag. Dejan Židan. Sicer pa po njegovih besedah v SD ne govorimo o usodi ministrice. Židan je ob robu seje Predsedstva SD, na kateri so se dotaknili tudi aktualnih dogodkov v zdravstvu, opozoril, da je ministrica Kolar Celarčeva zatrjevala, da gre parafiran sporazum s FIDES-om v smer, ki je zapisana v koalicijski pogodbi.

“Ker bi zaveze s področja zdravstva v koalicijski pogodbi v SD danes znova podpisali, v stranki pričakujemo, da bo ministrica pokazala, kako sporazum sovpada s predlaganimi zakoni na področju zdravstva,” je poudaril Židan. Po njegovem mnenju sporazum v več točkah ne sledi koalicijski pogodbi. Po Židanovih besedah je najbolj pomembno vprašanje v tem hipu, kako rešiti vprašanje čakalnih vrst, na katere je uvrščenih skoraj četrtina milijona Slovencev. Po njegovem mnenju morajo biti vsi ukrepi usmerjeni v to. “Zato bomo Socialni demokrati tudi vnaprej podpirali vse aktivnosti, da se reši problem čakalnih vrst,” je dodal predsednik SD Židan.

Standarde in normative bi po njegovem mnenju morali narediti na podlagi dobrih praks, ne pa na podlagi zahtev, ki si jih napiše ceh sam. Sprašuje se tudi, ali se z omogočanjem plačevanja dela zdravnikov pri drugih javnih zdravstvenih zavodih preko podjemnih pogodb uresničuje del koalicijske pogodbe, ki govori o ločevanju javnega in zasebnega v zdravstvu. “Vprašanj je še mnogo,” je dodal predsednik SD. Židan vztraja, da je ministrica v sporazumu s sindikatom FIDES prekoračila pooblastila. Priznava, da so v sistemu plač v javnem sektorju anomalije, a da jih je treba enotno reševati v obstoječem sistemu. Če bi pri eni skupini parcialno reševali težave, bi enako želeli tudi drugi v javnem sektorju. “Trenutni sistem plač v javnem sektorju pa je kljub anomalijam je bistveno bolj transparenten kot prejšnje stanje,” je poudaril Židan.

Po njegovih besedah je predvsem pomembno, da ministrica pravočasno predstavi zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo urejal financiranje zdravstva, ter predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, v okviru katere bo jasno ločeno javno in zasebno v zdravstvu, opredeljena mreža javnega zdravstva in pripravljeni standardi in normativi. Glede tega se mora izjasniti vlada, je poudaril, zato se v SD ne bodo izjasnjevali o ministrici. Zavedajo se namreč, da jim je ostalo le še leto 2017, ker nato sledi predvolilni čas. “Zakonodaja, ki ureja zdravstvo, pa ne more biti sprejet na hitro, na kakšni nočni seji,” je dodal Židan.

Sicer pa smo na današnjem Predsedstvu SD ocenjevali vlogo SD v vladi v dveh letih od začetka mandata. Teren po Židanovih navedbah kot pozitivno ocenjuje delo SD v vladi, da pa morajo biti uresničene obljube v koalicijski pogodbi. “Se pa že pripravljamo na volitve in pričakujemo, da bodo redne, maja oz. junija leta 2018,” je povedal Židan. Ob tem smo imenovali dr. Patricka Vlačiča za nosilca projektne skupine za pripravo programa za volitve.