Prispevki

Dušan Semolič: Naj še dolgo živi praznik dela!

/in , /by

Čisto na začetku obudimo zgodovinski spomin. Kako se je sploh začelo? Leta 1886 Chicago – 37 mrtvih. Leta 1890 prvič praznujemo 1. maj v Sloveniji. Kaj druži današnji čas s časom, ki je tako dramatično zaznamoval delavsko gibanje 19. stoletja?To so vrednote povezane s solidarnostjo in pravičnostjo ter prepričanje, da se je potrebno za delavske pravice boriti, da niso podarjene in tudi večne niso. Postajamo vse bogatejša družba, toda bogastvo ni pravično porazdeljeno. Virus neoliberalizma ni premagan.

Še vedno je veliko in preveč revščine, krivic in izkoriščanja. Preveč je eksistenčne negotovosti in prepogosto so mnoge temeljne človekove pravice nedosegljive – vse v imeni vse večje konkurenčnosti in vse večjih dobičkov. Ni mogoče spregledati življenja prekarnih delavk in delavcev, ki za preživetje sprejmejo vsako delo, da bi le lahko preživeli, četudi so prikrajšani za mnoge delavske pravice.

Resnici na ljubo je potrebno reči, da so se nekateri trendi začeli spreminjati tudi na bolje. Tudi po zaslugi Socialnih demokratov in ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anje Kopač Mrak, ki je v zadnjih štirih letih z različnimi ukrepi spodbujala rast zaposlenosti in zmanjševanja brezposelnosti. Zmanjšalo se je število brezposelnih mladih kot tudi sicer vseh brezposelnih. Zadnji dvig minimalne plače je pomemben prispevek k boljšemu življenju tistih, ki kljub rednemu delu prejemajo izjemno nizke plače.

Da – pravice ne smejo biti dostopne le bogatim. Socialne in delavske pravice niso sovražnik gospodarskemu razvoju, ampak predpogoj gospodarskega napredka. Nikoli več se ne sme ponoviti, da se v imenu varčevalnih ukrepov tako grobo poseže v standard upokojencev in upokojenk, v standard zaposlenih v javnem sektorju ali uničuje delavna mesta v gospodarstvu.

V Sloveniji je, tako kot v mnogih evropskih državah, pot za doseganje pravičnejše družbe pot na kateri se upošteva socialni dialog. Socialni dialog je naš civilizacijski standard, če želimo graditi družbo konsenza, družbo, ki bo prijazna do vseh. Razviti socialni dialog pomeni, da na usodna razvojna vprašanja najdemo le v dialogu dobre odgovore in dogovore.

Kako bomo živeli v prihodnje? Odgovor na to vprašanje je odvisen tudi od moči Socialne demokracije v Sloveniji, ki jo bo dobila na letošnjih parlamentarnih volitvah.

Je pa 1. maj praznik, ko se moramo ozreti po svetu. Ne smemo si zatiskati oči in ne videti vojn, trpljenja, revščine in lakote v mnogih delih sveta. Tudi tam so ljudje, ki hrepenijo po miru, socialni varnosti in pravičnosti, želijo razmere v katerih se spoštujejo temeljne človekove pravice. Tudi tam so delavke in delavci, ki vedo kaj je 1. maj, toda razmere v katerih žive so vse prej kot človeka vredne.

Da, prvi maj je velik praznik nas vseh. Naj nas združi z velikimi ideali solidarnosti in socialne pravičnosti

Živel 1. maj – praznik dela!

Mag. Dušan Semolič je dolgoletni član Delavske zveze SD, nekdanji dolgoletni predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in zdaj tudi kandidat SD za volitve v DZ v Ljubljani

Komentar ministrice dr. Anje Kopač Mrak ob prazniku dela: Okrepimo kulturo spoštovanja delavskih pravic

/in , , /by

Prvi maj je praznik mednarodne solidarnosti in utrjevanja vrednot, ki so povezane s človekovim delom ter zagotovljeno pravno in socialno varnostjo. Je praznik, ki simbolizira družbeni razvoj in zagotavljanje dostojnega življenja ljudi. Medtem, ko dokazujemo svoj spoštljiv odnos do nedvomno pomembnih dogodkov v naši zgodovini, pa smo pri tem predvsem zazrti v prihodnost.

Slovenija okreva. Stanje na trgu dela v Sloveniji se je bistveno izboljšalo in v zadnjem obdobju beležimo zelo pozitivne trende. Brezposelnost je lani prvič po letu 2008 padla pod 100 tisoč oseb, hkrati pa se povečuje število delovno aktivnih oseb.

Aprilski podatki kažejo, da je v Sloveniji prijavljenih 91.696 brezposelnih, kar je 13 odstotkov manj kot pred enim letom. Raste število delovno aktivnih prebivalcev, po zadnjih podatkih nas je 826.206, kar je tri odstotke več kot lani ob tem času. Za temi številkami pa stoji uspešnost izvajanja programov aktivne politike zaposlovanja.

Še posebej spodbudni so trendi na področju zaposlovanja mladih do 29 let. Brezposelnost pri mladih pada že od leta 2013. Konec decembra 2016 jih je bilo pri zavodu registriranih 21.530 kar je 33% manj kot konec leta 2013, ko je bila številka 32.523. Stopnja registrirane brezposelnosti med mladimi do 25 let pa se je v tem obdobju znižala za 40 %.

Dobri rezultati pri zaposlovanju mladih so tudi posledica v preteklosti zelo uspešne sheme Jamstva za mlade, ki jo nadaljujemo tudi v obdobju 2016 – 2020. V petih letih izvajanja jamstva bo za ukrepe predvidoma namenjenih okvirno 300 milijonov evrov, od tega največ v prvih dveh letih izvajanja – 70,1 in 62,7 milijonov evrov.

V letu 2016 se je končno ustavil negativni trend podaljševanja trajanja brezposelnosti mladih in ob tem beležimo tudi znižanje povprečne dobe brezposelnosti, kar je tudi posledica intenzivne obravnave dolgotrajno brezposelnih mladih in hitra aktivacija novo prijavljenih mladih.

Z gospodarsko rastjo delovna mesta postajajo vse bolj stabilna in nujno je, da vlagamo v trajno zaposlovanje mladih. Zato smo na ministrstvu za delo pripravili ukrep subvencije za zaposlitev mladih za nedoločen čas v višini 5.000 eur za zaposlitev za polni delovni čas, 40 ur na teden.

V zadnjih dveh letih je zaposlovanje brezposelnih oseb številčnejše, večje pa so tudi možnosti vključevanja v programe spodbujanja zaposlitev. Ob padanju registrirane brezposelnosti se hkrati povečuje obseg delovno aktivnega prebivalstva.

Navkljub zniževanju števila brezposelnih v vseh kategorijah pa moramo v prihodnosti največ pozornosti nameniti starejšim in dolgotrajno brezposelnim osebam. V veljavi je že zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela, ki omogoča olajšavo delodajalcu za zaposlitev starejših brezposelnih in oprostitev plačila vseh prispevkov delodajalca za socialno varnost za prvih 24 mesecev zaposlitve.

Vendar so starejši na trgu dela velik izziv tako za delodajalce kot za celotno družbo. Zato je pomemben program Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile, ki bo prispeval k uveljavljanju učinkovitega in kakovostnega upravljanja s starejšimi zaposlenimi – za razvoj standardov za opravljanje s starejšimi, izvedbo delavnic za delodajalce, podporo delodajalcem pri oblikovanju strategij za učinkovito upravljanje s starejšimi zaposlenimi ter krepitev njihovih kompetenc, ipd.

Naša družba se stara in odnos delodajalcev do starejših delavcev se bo moral spremeniti. Drugače kot družba ne bomo zmogli.

Država mora narediti največ, da ustvarja pogoje za nova delovna mesta in gradi kulturo spoštovanja delavskih pravic, ki je v Sloveniji zaskrbljujoča praksa. A v prihodnosti bo vse pomembnejši odnos delodajalcev do delavcev in dela nasploh. Vsi skupaj se moramo zavedati, da delo postaja ključni produkcijski faktor, ki bo ustvarjal zmagovalce na trgu dela. Od tega bo odvisna tudi možnost realizacije višje gospodarske rasti, ki je v Sloveniji vsekakor spodbudna.

Človeški kapital je največji kapital naše družbe in prav je, da mu namenimo dostojno mesto. Kot socialdemokratka si iskreno prizadevam za družbo, kjer bo delo, kot temeljna vrednota in človekova pravica, omogočalo preživetje družbe in posameznika v njej, posamezniku pa dajalo dostojanstvo in možnost, da po svojih najboljših močeh soustvarja skupnost.

Naj nam bosta 1. in 2. maj večen pomnik dostojnega dela in zagotavljanja varnosti ter dostojanstva vseh državljank in državljanov. Iskrene čestitke vsem ob prazniku dela!

dr. Anja Kopač Mrak

ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Židan ob 1. maju na Hlevišah: “Vračajo se nekatere delavske in socialne pravice, ki so bile minula leta zaradi krize okrnjene.”

/in , /by

Območna organizacija Socialnih demokratov Idrija-Cerkno je 1. maja letos, na mednarodni praznik dela, pri koči na Hlevišah pripravila že tradicinalno prvomajsko srečanje, ki ostaja osrednji tovrstni praznični dogodek na Idrijskem in Cerkljanskem. Socialni demokrati s tem srečanjem nadaljujemo tradicijo praznovanj delavskega praznika v Sloveniji. Najbolj zvestih prvomajskih obiskovalcev Hleviš tudi slabše vreme ni odvrnilo od udeležbe na tradicionalnem dogodku ob prazniku dela, kot tudi ne povabljenih gostov, ki jih je bilo tokrat še več kot minula leta. Poleg podpredsednika vlade in kmetijskega ministra, ki trenutno opravlja tudi delo ministra za obrambo, predsednika Socialnih demokratov mag. Dejana Židana, sta se dogodka udeležila tudi evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon ter primorski državnozborski poslanec iz vrst Socialnih demokratov Matjaž Nemec.

Židan v bolnici Franja

Židan, ki je na srečanje prišel pod vtisom dopoldanskega obiska Partizanske bolnice Franja, se je najprej zavzel za spoštovanje vrednot, ki jih ta simbolizira in partizanskega gibanja nasploh. Zatem je predsednik SD Židan izrazil veselje nad dejstvom, da se znova vračajo nekatere delavske in socialne pravice, ki so bile minula leta zaradi krize okrnjene. Izpostavil je tudi nujnost, da dobrih 800.000 Slovencev, ki ima delo, ne ostane brezbrižnih do okoli 118.000 brezposelnih sodržavljanov in da vlada dela za ljudi. Židan je zbranim orisal težavnost vladnih pogajanj za bolj socialno naravnan nacionalni razvojni program.

Židan na Hlevišah

Rezultati, čeprav za mnoge neznatni, so po njegovem uspeh za Socialne demokrate in ljudi, ki so jim namenjeni. Židan se je posvetil težavnosti nastajanja minuli teden sprejetih nacionalnega razvojnega in stabilnostnega programa v vladi. “Prvi različici sta bili vse, samo ne ljudem prijazni, končna različica ne govori več samo o finančnih potezah, ampak tudi o ljudeh, zato je pomembno, da smo Socialni demokrati v vladi,” je zbranim pojasnil Židan ter dodal, da “žal vsega nismo uspeli uveljaviti, smo pa uspeli sprostiti socialne transfere.” “Mnogi menijo, da je dvig minimalnih socialnih pomoči s 269 na 289 evrov pesek v oči, a verjemite, da 20 evrov prejemnikom veliko pomeni,” je povedal Židan in poudaril, “da je vse to, skupaj z vrnitvijo državnih štipendij in višjih otroških dodatkov, trenutno največ, kar smo lahko dosegli.”

Prvi maj na Hlevišah

Evropska poslanka Fajonova je pozvala h krepitvi nacionalnega ponosa, saj le skupaj lahko naredimo domovino prijaznejšo za vse. Poslanec Nemec pa je poudaril, da je srečanje na Hlevišah ena redkih še živih tovrstnih prvomajskih prireditev na Primorskem nasploh. Evropska poslanka Fajonova poslanec Nemec sta zbranim zagotovila, da sta si kot mlada poslanca za eno pomembnejših nalog zadala vračanje vrednot tudi partizanskega gibanja, zlasti medčloveške solidarnosti, v vsakdan. Zbrane na srečanju je nagovoril tudi župan Idrije Bojan Sever, bivši poslanec SD Samo Bevk pa je v imenu vseh udeležencev povzel pobudo srečanja, da bi ob letošnji 70-letnici zmage nad fašizmom nadaljevali s prizadevanji za vpis Franje na Unescov seznam svetovne dediščine.

Poslanica ministrice dr. Anje Kopač Mrak ob prazniku dela

/in , , /by

Spoštovani delavci in delavke, cenjeni državljani in državljanke Republike Slovenije!

Ob prazniku dela je prav, da se spomnimo na generacije pred nami, ki so se borile za delavske pravice in za osemurni delavnik. Prvi maj je namreč opomin, da nič ni samoumevnega. Za vse se je potrebno boriti.

Žal je zdaj videti, da smo na veliko pravic pozabili. V družbi namreč opažam dve skrajnosti. Čeprav je gospodarska rast – tudi zaposlovanja je bilo v marcu toliko, kot že leta ne – je še vedno veliko brezposelnih. Na drugi strani pa je preveč ljudi prisiljenih v to, da delajo več kot osem ur, imajo vse manj pravic in za to niso ustrezno plačani. Torej nekateri preveč, drugi nič. Tu bomo morali najti ravnovesje, da ne bomo v nekaj letih zapravili vsega, za kar so se borili stoletja.

Toda kljub temu, kljub vsem krivicam in izkoriščanju, letos za praznike imamo nekaj razlogov za veselje in predvsem za upanje. Slovenija okreva. Imamo gospodarsko rast. Tudi napovedi so dobre. To se že, še bolj pa se bo moralo poznati tudi na trgu dela. Res upam, da bo zaradi gospodarske rasti več delovnih mest in da bodo bolj stabilna. Ker če bo več zaposlitvenih možnosti, bo tudi manj prostora za nespoštljivo ravnanje delodajalcev. Zaposleni bodo dobili nekaj več moči, ker bodo imeli možnost izbire.

Vsem delavcem, delavkam, vsem, ki vam je delo vrednota, čestitam za praznik dela in vam želim lepe prvomajske praznike.

Spoštujmo delo, se ga veselimo in ne pozabimo na svoje pravice!

dr. Anja Kopač Mrak
ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v Vladi Republike Slovenije