Državni zbor je na izredni seji razpravljal o predlogu vlade, da vojski za pomoč pri obvladovanju migrantske krize podeli dodatna pooblastila. Poslanci so potrdili predlog vlade in aktivirali 37. a člen Zakona o obrambi, ki Državnemu zboru omogoča, da vojski, ko to zahtevajo varnostne razmere, podeli nekatera policijska pooblastila. Vlada je aktivacijo, za katero je pridobila tudi zeleno luč Sveta za nacionalno varnost, predlagala, da bi lahko vojska policiji učinkoviteje pomagala pri obvladovanju migracijskega toka in jo na ta način razbremenila. V skladu z omenjenim členom, so vojaki dobili nekatera pooblastila, ki jih sicer izvaja policija. V skladu z njimi lahko opozarjajo, napotujejo, začasno omejijo gibanje in sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic.

Podporo dodatnim pooblastilom vojski za pomoč pri obvladovanju migrantske krize smo podprli tudi poslanci SD, saj menimo, da so pooblastila potrebna, ker se bo povečal pritisk na zeleno mejo. Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je na seji opozaril, da je Republika Avstrija sprejela nekatere ukrepe, ki imajo lahko za Slovenijo zelo neprijetne posledice, če ta ne bi ukrepala. Podelitev dodatnih pooblastil vojski je po njegovem mnenju prav ukrep v tej smeri. O posebnem zadovoljstvu pri tem sicer ne moremo govoriti, “lahko pa imamo eno skrb manj”, je dodal Han.

Stališče Poslanske skupine SD do aktivacije 37. a člena Zakona o obrambi:

“Spoštovani,

smo pred potrditvijo sklepa o izvajanju pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje. oz. pred t.i. aktivacijo 37. a člena Zakona o obrambi. Do dopolnitve zakona o obrambi je prišlo oktobra lani. V takratnih okoliščinah je vlada predvidela, da mora prav zaradi nepredvidljivih okoliščin nastaviti mehanizme, ki bi se ob potrebi lahko sprožili hitro in zato tudi učinkovito.

O posebnem zadovoljstvu, da smo zakon spremenili ne moremo govoriti. Lahko pa imamo v teh zahtevnih časih skrb manj, ko bi v nasprotnem bili danes v veliko večji zagati kako učinkovito varovati naše meje. Razmere na teh so se ob začetku migrantske krize  sprva spreminjale predvsem zaradi nepričakovane intenzitete prehodov. Ta pritisk je zahteval hitre ukrepe.

Na tem mestu moramo poudariti, da je od oktobra lani naše ozemlje prečkalo skoraj pol milijona ljudi. Da naše državljanke in državljani v veliki meri tega ne občutijo se gre zahvaliti požrtvovalnosti našim policistom, vojakom, gasilcem, humanitarnim organizacijam vsem prostovoljcem. Nenazadnje pa je ta vlada delovala usklajeno in bila kos tem še pred pol leta nazaj nepredstavljivim razmeram.

Pod črto, koordinacija vseh aktivnosti je bila izpeljana tako, da prehodi migrantov potekajo varno, tako za migrante kot naše državljanke in državljane. To prvo fazo menim, da smo opravili uspešno.

Vsakodnevno dogajanje pa kaže, da je ta faza prva pomoč, ki pa na dolgi rok ne bo primerna. Še posebej, ko smo uvideli, da realnost na terenu prehiteva zanašanje na pričakovano skupno Evropsko rešitev. V Bruslju se išče, a na letalu iz Bruslja voditelje držav doma čakajo problemi, ki jih je treba reševati tukaj in sedaj. Če je iskanje skupne evropske rešitve do sedaj obstalo nekje med željami, predlogi in iskanjem kompromisov. 

Ta čas  pa so države na balkanski bile prisiljene reagirati povsem ad hoc, v prvi vrsti tako, da so zaščitile svoje interese. In ne gre jih obsojati. Velikopotezne evropske dileme: kako ustaviti tok beguncev, na kateri meji postaviti strožji nadzor, kako zaščititi Schengen, kako zaščititi Evropsko unijo kot tako so sicer na mestu, a tavanje med vsemi temi vprašanji ne pomaga posamičnim državam. Te se že soočajo z velikimi obremenitvami na in znotraj svojih meja.

Odzivi evropskih držav glede velikega dotoka migrantov, katerega intenzivnost glede na razmere ne bo pojenjala, so različni in  nemalokrat je prav ta različnost gradi prepad, preko katerega je čedalje težje postaviti most zaupanja.  Videli smo vse od humanitarnosti, politike odprtih vrat, na drugi strani  pa žuganja in zapiranja meja. Vse to se je nalagalo in danes smo priča nekemu tihemu pravilu, ki pravi  pomagaj si sam, ker Evropa ti trenutno še ne more. Predvsem najbolj obremenjene države so spoznale, da je skupna evropska rešitev trenutno še ujetnica bruseljskih konferenčnih soban, realnost pa vse kaj drugega.  Z drugimi besedami, vsakodnevno se išče različne kombinacije, a kaj ko se zdi da je teh neskončno veliko in da vsak stavi  le na svojo.   

Države pa so vsakodnevno prisiljene reševati lastno enačbo te krize, ki bi dala pozitiven rezultat. Ta enačba ima več neznank:

Prvič: Notranjepolitična trenja. Ta nemalo politikov spodbuja v ravnanja, ki morda niso uperjena zgolj v reševanje migrantske problematike, temveč v dejanja lastno-političnih koristi.

Drugič:  Predvidevanja o ravnanjih sosednjih držav: s temi se fokus težave, predvsem pa pozornost premakne na sosednjo mejo. Na sosednji meji, v sosednji državi se zgodi podobna zgodba. In tako naprej. To se dogaja toliko časa,  dokler ne pridemo do tretje faze to je ukrepanje držav kot posledica dejanj sosednjih držav, skupaj z dejanji oz. nedejanji vseh držav poprej. Torej se rešuje po vzorcu: rešitev mojega problema je problem več zate, to pa ravno zato, ker te skupne evropske rešitve še ni na vidiku.

Zakaj je treba dati zeleno luč vojski, da dobi dodatna pooblastila?

Zaradi varnostnih razmer, zaradi zagotavljanja učinkovitega nadzora zunanje schengenske meje in interesov Republike Slovenije kot to piše v sklepu. V duhu že povedanega, zato, ker se naša enačba zaradi kadrovskih zmogljivosti policije, velikih naporov in specifičnosti naše zelene meje drugače ne bo izšla. Oziroma na ta način lahko zagotovimo varovanje meje, s tem pa varnost naših ljudi in njihovega premoženja. Nihče, prav nihče, ne more biti danes, zaradi tega ukrepa zadovoljen.

Predvsem pa danes ni prostor ne čas, da se bomo ob tem vprašanju naslanjali na tisto točko pri reševanju tega vprašanja, ki pravi, da počnemo to kar počnemo zaradi nekih političnih hotenj. Dejstvo je, da je naša soseda te dni sprejela ukrepe, ki imajo lahko za nas – brez da aktiviramo ta mehanizem – slab izid. Odgovornost vseh nas danes je, da to preprečimo po načelih, pod katerimi se je spreminjal zakon o obrambi – zakonitosti ter sorazmernosti.

Socialni demokrati bomo tako predlog sklepa o izvajanju pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje podprli.”

Matjaž Han

vodja Poslanske skupine SD