Svet EU - SD

V Bruslju je potekalo zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve, tokrat tudi v formatu ministrov za obrambo, ki se ga je udeležila ministrica za obrambo Andreja Katič z delegacijo iz Slovenije. Kot je običajno, so se še pred samim zasedanjem posebej sešli ministrici in ministri za obrambo iz sestrskih strank znotraj PES, prav tako pa se je Katičeva srečala z visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federico Mogherini. Pred začetkom Sveta EU je potekalo tudi zasedanje Usmerjevalnega odbora Evropske obrambne agencije v formatu ministrov za obrambo, kjer so se ministri seznanili z delom in napredkom na štirih ključnih programih.

Osrednja točka razprave je bila vezana na razvoj obrambnih zmogljivosti in krepitvi obrambnega sodelovanja v luči priprav na junijski Evropski Svet. Agencija je predstavila nove fiskalne in finančne spodbude v okviru obrambnega sodelovanja. Usmerjevalni odbor se je seznanil tudi s prihodnjimi prioritetami agencije na področju razvoja zmogljivosti in obrambnega sodelovanja, stimuliranja raziskav in razvoja na področju obrambe in zagotavljanju vojaških interesov ter posebnosti obrambe v okviru širših politik EU.

Na zasedanju Sveta za zunanje zadeve EU v formatu obrambnih ministrov je predsedujoči Vojaškemu odboru EU obrambne ministre seznanil s stanjem v potekajočih vojaških operacijah in misijah SVOP (EUTM Somalija, EU NAVFOR Atalanta, EUTM Mali, EUMAM RCA in EUFOR Althea). Temu sklopu ministrskega zasedanja je prisostvoval tudi Generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg. Ministrica za obrambo Andreja Katič je med drugim dejala, da operacija Althea ostaja ključen del EU celostnega pristopa do Bosne in Hercegovine. Slovenija bo v omenjeni operaciji sodelovala tudi v prihodnje. Skupno delovno kosilo ministrov za zunanje zadeve in ministrov za obrambo je bilo namenjeno izmenjavi mnenj o aktualnih varnostnih izzivih v soseščini EU in njihovem vplivu na skupno varnostno in obrambno politiko. Na popoldanskem skupnem zasedanju Sveta za zunanje zadeve EU v formatu zunanjih in obrambnih ministrov je bila osrednja tema situacija v Sredozemlju in priprava nove SVOP pomorske operacije za pretrganje omrežij za tihotapljenje ljudi v osrednjem Južnem Sredozemlju.

Ministrica za obrambo Andreja Katič je v razpravi dejala, da Slovenija podpira aktivnosti EU za preprečevanje naraščanja števila smrtnih žrtev med ilegalnimi migranti in je prepričana, da je za uspešno reševanje problematike migracij v Sredozemlju potreben širši in celovit pristop, ki bo poleg jasne razmejitve pristojnosti in izvajanja nalog vključeval koordinacijo pri izvedbi aktivnosti, ažurno izmenjavo informacij z vsemi vpletenimi akterji tako v okviru EU (EUPOL, FRONTEX, itd), kot tudi na širši mednarodni ravni (Afriška unija, zveza NATO, Arabska Liga, itd). Pri tem je opozorila, da gre za zelo kompleksno problematiko, pri kateri se ne smemo osredotočiti samo na posledice, ampak je potrebno pozornost nameniti vzrokom pojava migracij. V tem oziru je ključno izboljšati položaj v državah izvora in tranzita, česar pa EU s svojim relativno omejenim naborom orodij, ne more narediti sama.

Koncept kriznega upravljanja, ki je bil danes potrjen po besedah ministrice Katič predstavlja dobro podlago za nadaljnje načrtovanje predvidene SVOP operacije za preprečevanje ilegalnih migracij in omrežij za tihotapljenje ljudi, ki delujejo v Severni Afriki/Sahelu in Sredozemskem morju. Ministrica Katič je ponovno potrdila pripravljenost Slovenije za sodelovanje v tej EU operaciji. Omenila je, da se je Slovenija v preteklosti na perečo problematiko migrantov v Sredozemskem morju že odzvala, in sicer s sodelovanjem večnamenske vojaške ladje Triglav 11 v pomorski operaciji Italijanskih obrambnih in varnostnih sil “Naše morje – Lampedusa”.

V okviru razprave o pripravah na junijski Evropski svet, ki bo med drugim namenjen skupni varnosti in obrambni politiki, so se ministri seznanili z napredkom pri realizaciji zadanih nalog sprejetih na decembrskem Evropskem svetu 2013. Junijski Evropski svet ne sme biti zgolj ocena stanja, temveč mora dati nadaljnje usmeritve glede ključnih varnostno – obrambnih vprašanj. Zadnja seja je bila namenjena pripravi strateškega pregleda in posledično priprave nove zunanjepolitične strategije EU. Glede nove strategije Slovenija pričakuje, da bo vizionarska, operativna in realistična. Nova strategija mora odražati varnostni interes in upoštevati regionalne specifikacije vseh držav članic. Za nas je pomembno, da se vključi tudi Zahodni Balkan. Na koncu so ministri potrdili še sklepe o SVOP.

Kmetijski ministri EU so na Svetu EU v Bruslju razpravljali o ekološki pridelavi, stanju na trgu mleka ter izvajanju in možnostih za poenostavitev skupne kmetijske politike. Slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je ob robu zasedanja sestal z evropskim komisarjem za zdravje in varno hrano Vytenisom Andriukaitisom, s katerim je med drugim govoril o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP), dveh konferencah, ki bosta konec meseca avgusta v Sloveniji, o zaščiti medonosnih čebel in spodbujanju beljakovinskih rastlin v širšem podonavskem in južnoevropskem prostoru, ter o aktualnih dosjejih v obravnavi. “Opisal sem svoje in splošno razumevanje v Sloveniji, da je kmetijstvo v defenzivni vlogi, ne pričakujemo neke koristi od tega sporazuma, vidimo pa tveganja,” je povedal Židan o pogovoru s komisarjem o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu, znanem po kratici TTIP.

Slovenija v razpravi o prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA na področju kmetijstva in varne hrane izpostavlja, da se ne smejo zniževati standardi v EU glede varnosti in kakovosti hrane, varovanja okolja in zaščite potrošnikov. Zavzema se tudi za ohranitev uporabe načela previdnosti pri dovoljevanju novih tehnologij in za takšno harmonizacijo zahtev, ki zagotavlja višjo raven zaščite potrošnikov, varovanja zdravja ljudi, živali in okolja, ter za upoštevanje drugih legitimnih dejavnikov, pomembnih pri sprejemanju odločitev.

Prav tako se Slovenija zavzema za to, da se ne bo omejevala možnost odločanja članic glede prepovedi ali omejevanja gojenja, dajanja v promet in označevanja gensko spremenjenih proizvodov, vključno s proizvodi iz kloniranih živali, uporabe rastnih hormonov ali prepovedi dekontaminacije mesa s klorovimi pripravki. Komisar Andriukaitis je dal po Židanovih besedah zelo trdno zavezo, da na teh področjih ne sme biti odstopanj od standardov EU. Minister ga je povabil na obisk v Slovenijo, saj želi, da enako zagotovi vsem, ki so v Sloveniji na tem področju zelo zaskrbljeni. “Moja izkušnja z EU je, da je bolje biti dvakrat zaskrbljen kot kakšnega področja ne opazovati,” je pri tem izpostavil minister Židan.

Po Židanovih besedah je jasno, da je glavni namen ZDA na področju kmetijstva pri pogajanjih o prostotrgovinskem sporazumu z EU zagotoviti izvoz koruze in soje ter mesa. EU je v pogajanjih o prostotrgovinskem sporazumu s Kanado dosegla, da nekateri kritični kmetijski proizvodi niso del sporazuma, za nekatere pa veljajo kvote. “Pričakujemo, da bo podobno, če sporazum sploh bo, tudi z Ameriko,” je poudaril Židan. Kmetijski minister je še pojasnil, da so določili osebo, ki bo operativno odgovorna za zaščito slovenskih kmetijskih interesov pri pogajanjih o trgovinskem sporazumu z ZDA, ter napovedal pripravo zakona, ki bo omogočil izvzetje Slovenije že v fazi registracije.

Druga tema, o kateri sta razpravljala slovenski minister Židan in evropski komisar Andriukaitis, je bila biovarnost. Gre za uporabo ukrepov na področju živinoreje, ki zmanjšajo zmožnost prenosa bolezni. To sodi v sklop prizadevanj v Evropi, da se zmanjša uporaba protimikrobnih zdravil v živinoreji in tako zavaruje ta zdravila za ljudi, je pojasnil minister.

Kmetijski minister Židan je sicer ob zasedanju ministrov EU v Bruslju medijem pojasnil, da so Evropski komisiji posredovali več dokumentov v podporo svojim argumentom glede zaščite terana. Med njimi sta zakon o vinu iz leta 1970 in strokovna študija iz leta 2014, ki dokazuje, da so slovenske trditve strokovno argumentirane in povsem točne, je povedal Židan. Na formalni ravni se glede terana ne dogaja nič novega, na neformalni pa Slovenija vseskozi utemeljuje svoje stališče, da je teran zaščiten v evropskem pravnem redu, je pojasnil minister in znova izpostavil, da od Evropske komisije pričakuje zaščito. Slovenija je po njegovih besedah komisiji poslala zakon o vinu iz leta 1970, ki je slovenski, a je bil del jugoslovanskega pravnega reda, iz katerega se jasno vidi, kako je teran zaščiten v Sloveniji.

Posredovala je tudi strokovno študijo iz leta 2014, sicer pripravljeno v sodelovanju s Hrvaško, ki dokazuje, da so slovenske trditve glede terana strokovno argumentirane in povsem točne, je poudaril minister. Izpostavil je tudi, da je bil teran tema pogovorov ob njegovem nedavnem obisku v Parizu, pri čemer je Francija obljubila vso tehnično in politično podporo pri varovanju evropskega pravnega reda. Na vprašanje, kdaj je Slovenija posredovala te dokumente, je minister odgovoril, da se trudijo, da vsak teden pošljejo kakšen pomemben dokument Evropski komisiji, da ne pozabi, da je za Slovenijo teran zelo pomemben.