Poslanci Socialnih demokratov sopodpisniki predloga sprememb Zakona o volitvah v Državni zbor.
V Ljubljani je potekala seja Predsedstva Socialnih demokratov, kjer so članice in člani razpravljali o prioritetah stranke in vladne koalicije v letošnjem letu, o spremembah volilne zakonodaje ter prihajajočih volitvah v Evropski parlament. Predsednik SD mag. Dejan Židan je v izjavi za medije pojasnil, da ima aktualna evropska poslanka in podpredsednica SD/S&D Tanja Fajon njegovo podporo pri vnovični kandidaturi in tudi kot nosilka kandidatne liste.
Kot je dejal Židan, je edina slovenska poslanka v Evropskem parlamentu, ki je tudi podpredsednica politične skupine. “Prepoznavna je zato, ker se bori za interese Slovenije in pozabi na politično barvo, ko je to potrebno,” je prepričan predsednik SD. “Danes se je zaključilo tudi evidentiranje kandidatov za listo na majskih evropskih volitvah, evidentiranih pa je več kot 70 kandidatk in kandidatov,” je pojasnil Židan.
“Evropske volitve so nam pomembne, saj verjamemo, da je EU širša domovina, ki nam v resnici daje več blaginje, kot bi jo imeli, če bi bili sami. Daje nam več varnosti in višje standarde na posameznih področjih,” je v izjavi novinarjem povedal predsednik SD Židan. Dodal je, da v SD verjamemo v EU, obenem pa tudi vemo, da je na nek način ogrožena. “Prisotni so populizem in sile, ki razdirajo to skupnost, zato moramo narediti vse za dober rezultat na evropskih volitvah,” je poudaril Židan.
Proces oblikovanja kandidatne liste želimo v SD dokončati do konca januarja. Po Židanovih navedbah bomo poskrbeli, da bodo kandidati vrhunski in bodo s ponosom zastopali barve Socialne demokracije. Židan je poudaril, da bo o sestavi kandidatne liste Predsedstvo stranke odločalo konec januarja, temu bo sledila še volilna konvencija, ki bo potrjevala listo kandidatov SD za volitve v Evropski parlament.
Sicer pa je Predsedstvo sejo začelo s pogovorom o spremembah volilne zakonodaje, ki jih je naložilo Ustavno sodišče. “V SD že oblikujemo svojo strokovno skupino, ki bo omogočala dobro sodelovanje pri iskanju rešitev,” je povedal Židan in pojasnil, da se bodo pogovori strank o tem začeli pri predsedniku republike Borutu Pahorju 17. januarja.
“Socialni demokrati se zavedamo, da gre za strokovno in politično vprašanje, ki ga moramo rešiti v roku dveh let, saj si kot država ne smemo dovoliti, da bi šli na prihodnje parlamentarne volitve ob tej odločbi ustavnega sodišča,” je dejal Židan. A obenem je poudaril, da se ta proces ne sme zgoditi čez noč, pač pa se je treba zavedati tudi posledic, saj bo odločitev verjetno delno spremenila politično realnost v Sloveniji.
Na vprašanje, ali se v SD zavzemamo za preoblikovanje ali ukinitev volilnih okrajev, je Židan odgovoril, da je možnih več rešitev, izpostavil pa je tiste, ki so vezane na popravke volilnih okrajev. “Za to je potrebnih manj glasov v DZ, a je tudi bistveno več težav pri dogovoru,” je povedal Židan.
Predsedstvo je razpravljalo tudi o prioritetah stranke in vlade v letošnjem letu. Po predsednikovih navedbah “se Socialni demokrati zavedamo, da je glavna obljuba za letošnje leto stabilizacija zdravstva oz. zagotavljanje dostopnosti do hitre obravnave”. Na seji so ministri iz vrst SD, dr. Jernej Pikalo, Andreja Katič in Dejan Prešiček predstavili glavne prioritete z njihovih resorjev v letošnjem letu.
Videoposnetek izjave predsednika SD si lahko ogledate na povezavi: https://goo.gl/tjbdwG
Poslanske skupine SD, SMC, DeSUS, ZL in ZaAB smo v proceduro DZ skupaj vložile zakonska predloga, s katerima želimo med drugim zaostriti pogoje pri kandidiranju za poslanca ter omogočiti odpoklic župana. Po besedah predlagateljev novele zakonov gredo te v smeri, da bi dvignili raven politične kulture v državi. S predlagano novelo zakona o volitvah v DZ bi določili, da za poslanca ne more biti izvoljen posameznik, ki je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Izvolitev ne bi bila mogoča, dokler bi imel posameznih takšno kaznivo dejanje vpisano v kazenski evidenci.
Spremembe predlagamo, ker smo prepričani, da posameznik, ki je obsojen za omenjena kazniva dejanja, nima več javnega zaupanja in mu ne moremo poveriti opravljanja javnih funkcij, saj taka oseba niti v lastnih zadevah ne spoštuje temeljnih pravil v družbi. Novelo smo pripravili tako, da smo sledili načelu sorazmernosti in ob upoštevanju ureditev v drugih državah, v primeru da bi se izkazala potreba, da se kakšne stvari uredijo drugače, pa smo to pripravljeni storiti. Za njeno sprejetje je sicer v DZ potrebna dvotretjinska večina. Novela uvaja tudi nekatere rešitve, s katerimi uresničujemo odločbe Ustavnega sodišča. Med drugim bi invalidom omogočili nemoten dostop do vseh volišč in uporabo glasovalne naprave ter zapolnili pravno praznino pri glasovanju po pošti. Z novelo želimo povečati tudi zastopanost posameznega spola na kandidatni listi, in sicer s sedanjih 35 na 40 odstotkov.
Drug zakonski predlog, novela zakona o lokalni samoupravi določa pogoje za prenehanje funkcije občinskega svetnika in župana ter možnost odpoklica slednjega. Županu ali občinskemu svetniku naj bi med drugim prenehal mandat, če mu je odvzeta poslovna sposobnost ali je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Za odpoklic župana pa novela določa, da se ga odpokliče, če se za to odločijo volivci na glasovanju. Zahtevo za izvedbo glasovanja mora podpreti določen odstotek volivcev, ki je različen glede na velikost občine, glasovanje pa ne sme biti izvedeno prvo ali zadnje leto v županovem mandatu. Možnost odpoklica župana bo lahko preprečila marsikatero nepotrebno vstajo, saj bo na ta način lahko izražena volja, da se začne postopek za odstavitev župana. Pri obeh predlogih gre za manjše spremembe, zato smo se v omenjenih strankah tudi odločili, da predlagamo, da jih DZ sprejema po skrajšanem postopku.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je prepričan, da sprejem obeh novel, za kateri upa, da ju bosta podprli tudi SDS in NSi, ne bo “dokončna zmaga politike, s katero bi si lahko ta povrnila sloves, ki bi ga morala imeti”. Ta sloves si bodo morali po njegovih besedah politiki povrnit sami, brez sprememb zakonodaje. Sam sicer ocenjuje, da gre pri uvedbi možnosti odpoklica župana za “tektonske spremembe”. Obe noveli nakazujeta pomembne spremembe v političnem prostoru, pri slednji pa gre za majhen, a pomemben korak k demokratizaciji dela občin.
