Župan Kontič v pogovoru za STA: Podoba Velenja se je v zadnjih letih močno spremenila
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je že napovedal, da se bo na letošnjih lokalnih volitvah potegoval za tretji županski mandat, meni, da je občina Velenje v zadnjih letih močno spremenila svojo podobo. V tem mandatu je bil največji projekt vodooskrba Šaleške doline, vreden 37 milijonov evrov, s katerim so regiji zagotovili oskrbo s pitno vodo za nadaljnjih 30 do 40 let.
Kot je v pogovoru z novinarko Lili Pušnik za STA povedal Bojan Kontič, je bil projekt vodooskrbe največji kohezijski projekt, ki so ga izpeljali za nižjo ceno od tiste, predvidene s projekti. Brez evropskega in državnega denarja pa po Kontičevem mnenju projekta zagotovo ne bi mogli izpeljati.
Sicer pa je Velenje v zadnjih letih dobilo novo podobo, je dejal. Nekaj objektov so obnovili in energetsko sanirali, preplastili so precej občinskih cest, zgradili precej novih stanovanj, samo v soseski Gorica npr. več kot 100. Od leta 2011 do letos je tako velenjska občina, ki ima v lasti 900 stanovanj, rešila 700 stanovanjskih vprašanj. Trenutno pa imajo na seznamu okrog 400 ljudi, ki potrebujejo stanovanja.
Kontič je tudi dejal, da so v tem mandatu uredili šaleški podjetniški inkubator, občina pa se ponaša tudi z brezplačnim mestnim prometom. Postregel je še s podatkom, da so v zadnjih štirih letih pridobili okrog 29 milijonov evrov evropskih sredstev, za naložbe pa so tudi sami prispevali 10 milijonov evrov.
“To pomeni, da smo za naložbe namenili enoletni proračun občine,” je dejal župan in dodal, da so premoženje občine v zadnjih letih povečali za 60 milijonov evrov.
Po njegovi oceni je velenjska občina povprečno zadolžena; med mestnimi občinami je po zadolženosti na tretjem mestu. V prvi polovici tega leta je občina zadolženost zmanjšala za milijon evrov, v zadnjih osmih letih pa so se zadolžili za osem milijonov evrov, predvsem zaradi novih naložb, pravi.
V osmih letih so za naložbe tako namenili 120 milijonov evrov. Sicer pa se velenjska občina lahko zadolži do osem odstotkov letnih prihodkov, trenutna zadolženost pa je pri 5,7 odstotka.
Na vprašanje, kako je z ureditvijo azilnega doma, je Kontič pojasnil, da nikdar niso govorili o tem, da bi v Velenju zgradili azilni dom za 150 beguncev. “Na seji mestnega sveta smo sprejeli sklep, da lahko država s soglasjem občine v Velenju namesti do 30 beguncev. Kasneje se je pokazalo, da takšnih potreb ni, pokazala pa se je potreba po integracijski hiši,” je dejal in ocenil, da so to problematiko predvsem akterji desne politične opcije izkoristili priložnost za lastno promocijo in za nabiranje poceni političnih točk.
Zato je velenjski mestni svet nedavno sprejel sklep o namestitvi 30 oseb iz družin iz Sirije. Ne gre torej za posameznike in samske moške, kar se nam pogosto očita, pravi Kontič, ki pričakuje, da bodo v integracijsko hišo kmalu prišle tri družine iz Turčije. Večjih težav pri njihovi namestitvi pa ne pričakuje.
Za Kontiča je največja težava pri integraciji tujih državljanov nepoznavanje slovenskega jezika. Meni, da bo treba v prihodnosti poskrbeti, da se prišleki naučijo slovenščine. Od države, ki da ni poskrbela za njihovo integracijo, pa pričakuje ustrezne ukrepe.
Na področju ekologije je Velenje po županovih besedah prehodilo pot, kot je ni nobena lokalna skupnost v državi. Šaleška dolina je bila namreč degradirana in onesnažena, imeli so tudi slab zrak, mrtva jezera in onesnaženo zemljo. Skupaj z energetskimi podjetji v dolini pa so uspeli to sanirati.
Po Kontičevih besedah se Velenje danes sooča s trdimi delci zaradi povečanega prometa, na srečo pa imajo v občini daljinsko ogrevanje, ki je pripomoglo k temu, da imajo čistejši zrak.
Glede tretje razvojne osi je Kontič dejal, da podpira hitro cesto Velenje-Šentrupert, saj je po njegovem mnenju edina realno izvedljiva. “Če se pristojni odločijo, da bodo nekaj spreminjali, pa to pomeni ponovitev postopkov in odmik gradnje ceste za pet do 10 let, kar bi povzročilo gospodarski infarkt,” meni župan, ki pa ga veseli, da tudi nova vladna koalicijska pogodba predvideva, da se bo gradnja ceste začela v mandatu vlade Marjana Šarca.
Kontič pričakuje, da bo občina uspela s tožbo zoper Termoelektrarno Šoštanj, ki jo je vložila zaradi podražitve cene toplotnega ogrevanja. Spora ni bilo moč rešiti z dogovorom, saj je elektrarna vztrajala pri svoji ceni. Občina pa je želela priti do podatkov, na podlagi katerih je bila izračunana nova cena, a ji to ni uspelo.
Velenje sicer čaka še nekaj projektov – od energetske sanacije objektov, ureditve prireditvenega odra ob Velenjskem jezeru, revitalizacije mestnega jedra do izgradnje kolesarskega omrežja. V ta namen, tako Kontič, naj bi pridobili od 15 do 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev.
Za vnovično kandidaturo se je Kontič odločil, ker želi nadaljevati projekte, ki so jih na občini že zastavili. Kandidiral bo kot član SD, podporo mu je izrekla tudi DeSUS, za tretji mandat pa bo zbiral tudi podpise podpore.
Zanikal pa je informacijo, da namerava na oktobrskem Kongresu Socialnih demokratov kandidirati za predsednika stranke. “Teh ambicij nisem nikoli imel, če bi želel kandidirati, bi se za kandidaturo odločil takrat, ko sva se z Dejanom Židanom odločila, da on prevzame vodenje stranke. Bil sem eden tistih, ki je Židana nagovarjal k prevzemu vodenja SD. Predsednik Židan v meni nima konkurence,” je še dejal Kontič.