Alan Bukovnik: Kohezijska politika je glavna naložbena politika EU namenjena razvoju

Kohezijska politika je namenjena vsem regijam in mestom v Evropski uniji za podporo ustvarjanja delovnih mest, poslovne konkurenčnosti, gospodarske rasti, trajnostnega razvoja in izboljšanja kakovosti življenja državljanov. Kohezijska politika podpira evropsko solidarnost, saj je večji del sredstev namenjen manj razvitim evropskim državam in regijam, da bi čimprej dohitele ostale ter, da bi se zmanjšala gospodarska, socialna in teritorialna neskladja, ki še vedno obstajajo v Evropski uniji.

V EU je za kohezijsko politiko v obdobju 2014-2020 namenjenih 351,8 milijarde evrov. Slovenija razpolaga v finančni perspektivi 2014-2020 s 3,255 milijardami evrov iz strukturnih skladov in kohezijskega sklada.

V kohezijskem skladu, kateri se ne deli med regije, je na voljo 1.055 milijarde evrov. Evropska komisija je opredelila 11 tematskih ciljev:
1. Krepitev raziskav tehnološkega razvoja in inovacij
2. Povečanje dostopnosti do informacijsko komunikacijskih tehnologij
3. Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast
4. Trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja
5. Prilagajanje na podnebne spremembe
6. Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti
7. Izgradnja infrastrukture in ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti
8. Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile
9. Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine
10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost
11. Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev.

Med tematskimi področji še posebej izstopa 6. prednostna os: Varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov. Slovenija je ob vstopu v EU akceptirala Direktivo Sveta ES 91/271/EEC, katera ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ter čiščenje in odvajanje odpadne vode iz industrijskih obratov, kjer nastaja biološko razgradljiva tehnološka voda.

Leta 2004 je bil sprejet Državni operativni program, kateri je bil prvič noveliran leta 2010 in v katerem so bili zapisani cilji, da se odvajanje in čiščenje odpadnih voda uredi do konca leta 2017 in spremenjene so bile aglomeracije. Trenutno poteka že druga novelacija Državnega operativnega programa, v katerem se ponovno spreminjajo aglomeracije in se prestavlja datum dokončanja in ureditve odvajanja in čiščenja odpadnih voda, v leto 2023.

V letu 2017, zaključujemo četrto leto finančne perspektive 2014-2020 in Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je v juliju 2017 pripravila Poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike 2014-2020, v katerem opiše stanje in črpanje sredstev na področju kohezijske politike skupaj in ločeno po prednostnih oseh.

6. PREDNOSTNA OS – Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti

Na tej osi je na razpolago v okviru kohezijskega sklada in ESRR 480.508.245 evrov, od tega 400.236.672 evrov iz EU, kar je 83 odstotkov. Samo 17 odstotkov pa je lastne udeležbe. V okviru prednostne naložbe 6.1. – Vlaganje v vodni sektor, bosta v letu 2017 izdani dve odločbi v skupni vrednosti 140 milijona evrov. Od tega 135 milijona evrov za območje Ljubljane.

V Sloveniji je za vlaganje v vodni sektor ostalo še maksimalno 250 milijonov evrov do konca finančne perspektive 2014-2020, kar pa je glede na stanje nedokončanih projektov v Sloveniji, bistveno premalo. V Sloveniji je še več deset občin, katere ne izpolnjujejo pogojev Direktive Sveta ES 91/271/EEC. V takšni situaciji se ne bi znašli ob bistveno boljšem programiranju kohezijske politike v preteklosti. Prihodnjo vlado čaka na tem področju izjemno zahtevno delo.

(vir: www.eu-skladi/sl/ekp)

mag. Alan Bukovnik
predsednik Sveta SD za razvoj in kohezijo