Andreja Katič na zasedanju obrambnih ministrov zveze NATO o slovenskem doprinosu k varnosti
Junijskega zasedanja obrambnih ministrov zveze NATO, ki je potekalo 24. in 25. junija na sedežu zavezništva v Bruslju, se je prvič po prevzemu funkcije udeležila tudi slovenska ministrica za obrambo Andreja Katič. Tokratno dvodnevno zasedanje lahko označimo kot zasedanje na pol poti med vrhoma zavezništva v Walesu leta 2014 in prihodnjim vrhom, ki bo julija 2016 v Varšavi. Zasedanje je bilo odlična priložnost za pregled uresničevanja glavnih odločitev, sprejetih v Walesu. Obrambni ministri so se seznanili z dosedanjim napredkom, hkrati pa so sprejeli usmeritve za nadaljnje delo, še posebej v zvezi z Akcijskim načrtom pripravljenosti.
Srečanje se je začelo v sredo, 24. junija, popoldan, z delovnim zasedanjem Severnoatlantskega sveta. V središču sta bili razpravi o spremenjenem varnostnem okolju, v katerem deluje zavezništvo, in v okviru tega pregled napredka ter usmeritve za nadaljnjo implementacijo Akcijskega načrta pripravljenosti (RAP). Na prvem zasedanju je bila razprava osredotočena na spremembe v varnostnem okolju, ki ga zaznamujejo predvsem skrb vzbujajoča agresivna dejanja Rusije in naraščajoče nestabilnosti na jugu, s kombinacijo različnih varnostnih izzivov in groženj, predvsem pa širjenja vpliva Islamske države.
V delu razprave so ministri ocenili napredek pri uresničevanju zaveze o obrambnih investicijah, ki so jo sprejeli v Walesu. Ministrica Katič je v svoji razpravi ponovno potrdila pomen zaveze glede investicij v obrambo, ki so jo sprejeli predsedniki držav in vlad v Walesu. Kot je poudarila, si bomo prizadevali za obrnitev trenda padajočih obrambnih izdatkov in njihovo postopno dvigovanje za 0,04 odstotka na leto ter za učinkovitejšo uporabo obrambnih proračunov.
Ob robu prvega dne zasedanja je potekalo tudi slovesno podpisovanje pisma o nameri glede sodelovanja pri zagotovitvi helikopterjev za specialne sile, ki ga je v imenu Republike Slovenije podpisala ministrica Andreja Katič. Pismo o nameri glede večnacionalnega sodelovanja na področju letalstva specialnih sil so oblikovale Slovenija, Hrvaška, Madžarska in Bolgarija. Vse štiri države so pred dvema letoma sprejele enak cilj zmogljivosti, da bo vsaka do leta 2025 vzpostavila zmogljivost dveh helikopterjev za izvajanje operacij specialnih sil. Zaradi zahtevne samostojne realizacije tega cilja so se omenjene države odločile za proučevanje priložnosti morebitnega večnacionalnega sodelovanja, če bi to ponujalo operativno učinkovitejše in cenejše rešitve. Podpis pisma o nameri ne prejudicira morebitnih prihodnjih nabav ali drugih oblik sodelovanja.
Drugi dan junijskega zasedanja so ministri začeli v formatu Komisije Nato – Ukrajina. Prvič so se srečali z novim ukrajinskim obrambnim ministrom Stepanom Poltorakom in z njim razpravljali o ukrajinskih prioritetah glede napredka na področju reform varnostnega in obrambnega sektorja ter ustreznih strateških dokumentov.
Sklepni del zasedanja je potekal skupaj s partnerskimi državami v operaciji Odločna podpora v Afganistanu. Glavni poudarek razprave je bil na prihodnosti operacije v luči dogodkov na terenu in na odločitvi o ustanovitvi civilne misije v Afganistanu po operaciji Odločna podpora z vršilcem dolžnosti afganistanskega obrambnega ministra Masoomom Stanekzaiem, posebnim odposlancem generalnega sekretarja OZN Nicholasom Haysom in visoko predstavnico EU Federico Mogherini. Na misiji Odločna podpora Republika Slovenija sodeluje s sedmimi pripadniki Slovenske vojske, in sicer s težiščem delovanja v regionalnem poveljstvu v Heratu, pod italijanskim poveljstvom.
Več o udeležbi obrambne ministrice Andreje Katič na zasedanju zveze NATO si lahko preberete na povezavi: http://skrci.me/e0Lj8